če (2.001-2.100)

‒ O ne žaluj,	če	ti je kriva sreča, Namenjena je tebi slava veča	A
ljubimo dekleta! . / . / stran 61 . / Svét	Če	hočeš na sveti Veselo živeti, Težavno ti ní	A
‒ Pa kaj je to? luč solncu rase,	Če	dalje veča je svitloba, Da bi peklenska te hudoba	A
Potlej pa čaka me ónkraj jame Večno plačilo,	če	voljno terpim. Kdo pa bo tebi, uboga para!	A
ljubezni prave, Do národa, ne pa do puhle slave,	Če	ti zadosti močna je gorkota. Če pa ti tó je	A
puhle slave, Če ti zadosti močna je gorkota.	Če	pa ti tó je delo nemogoče, Razsvetli ljudstvo	A
nisem hudoben mož; Temù se pa tudi čudil ne boš,	Če	vidiš, da nisi posebno mi v čisli. 9.	A
‒ Jaz pojem le kar takó, (	Če	pesem je žvergolenje to) Ko tica na veji poje	A
‒ „Zakaj pa jih dáješ med ljúdi,	Če	vrednost takó je njihova nizka?”‒	A
naravnost sem vzel; Iz serca, in ne od drugód.	Če	bo pa našl� do serca pot, Ne vem; ko bi kdaj	A
se zgodilo, Ne pravim, da me ne bo veselilo.	Če	kdo morebiti se kje dobi, (Pri nas se godijo	A
stran 77 . / Pa milostne sodbe tudi ne prosim:	Če	pesmi mi tvoje niso po godi, Ostró jih sodi	A
za njim je stok Pomagaj zdaj nam večni bog!	Če	on se nas ne vsmili, Ni nam pomoči v sili.	A
Za pokopališčem o polnoči Jaz tebe bom vbil,	če	ne mene ti.” II.	A
‒ ‒„	Če	si pa ti, nič delj ne hodi, Ustavi se, zgubljeni	A
Ljubezni tu domovja ni; Oh! jokajo se milijoni,	Če	eden le se veseli. Od rojstva vedno pa do groba	A
me popelje pot, Odpusti tórej, mati zlata!	Če	grešno ločim se od tod; Sprejmi zgubljenega	A
Ne joči, mati Ne joči, mati, nad menoj,	če	nisem tisti več, ki v stari cerkvi je s teboj	A
je s teboj pobožne pesmi pel. Oprosti mi,	če	nisem tisti več, ki za rokó si v šolo ga vodila	A
fantje ne pojo, vsi odšli so na vojsko. Kaj	če	drevi nad vasjo še miru, miru ne bo?! Nocoj	A
bleščé se pruski bajoneti. Poj, poj, kaj zato,	če	nimaš več kaj žreti, v pesem moraš lakoto odeti	A
prešlo bo kakor kalna reka. Proč jo vržeš,	če	pretesna je obleka. Človek, novi človek vstal	A
bo drugačen svet, se vrneš čisto, čisto moja,	če	pa tedaj me več ne bo, vzravnaj kot jaz sedaj	A
da ni malo naših, da nas je nebroj! Ljudje,	če	v vaših bi očeh razbral, po kakšnih hodite poteh	A
bi očeh razbral, po kakšnih hodite poteh, in	če	vsakdo od vseh srca na dlan bi dal, da človek	A
poznal, tovariš, ki si v partizanih pal. Ne vem,	če	sive si imel oči, ne vem, če trde, hrapave dlani	A
partizanih pal. Ne vem, če sive si imel oči, ne vem,	če	trde, hrapave dlani, a vendar sem natanko te	A
tovariš, ki ob zidu klecnil si krvav. Ne vem,	če	tvoja mati še živi, ne vem, če ljubico imel	A
krvav. Ne vem, če tvoja mati še živi, ne vem,	če	ljubico imel si ti, a vendar sem natanko te	A
poznal, tovariš, ki si na Iztoku pal. Ne vem,	če	velike si bil rasti, ne vem, če bil s sibirske	A
pal. Ne vem, če velike si bil rasti, ne vem,	če	bil s sibirske si strani, a vendar sem natanko	A
pijemo spoznanje: čaše so tovarišev lobanje,	če	do dna pogledaš vanje, ti po žilah zakipi in	A
nas je malo, da bi v uporu vse pobralo ... O,	če	ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo	A
zdaj domov, žrtvuj se in ne straši se grobov,	če	vrnem, vrnem se, ko svet bo nov! V slovenskih	A
še gladila po laseh? . / . / stran 81 . /	Če	ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije	A
fant, tako mi je, ko da bi kdo čez mé oral;	če	zdaj bi me pogledal, me ne bi več spoznal.	A
nikar ne jočite za nami, laže nam bo pasti,	če	z rokami, stisnjenimi v pest, žalujete za nami	A
razkril ti žalost vso in svoj nemir! O, mama,	če	bi davi tu bilá ‒ ne veš, kaj vse so delali	A
iz ust mi kri je bruhala na tla ... O, mama,	če	bi davi tu bila, bi moj krvavi obraz v dlani	A
slišiš krog naše hiše?! . / . / stran 16 . /	Če	ne boš spala, burja te strese, v temačen gozd	A
je moj lepi čas, rajala bom zdaj pri vas.	Če	vam to ni prav, nič me ne skrbi ‒ oj, žulaj	A
Rožice vam pomorim, veje v gaju ogolim.	Če	vam to ni prav, nič me ne skrbi ‒ oj, žulaj	A
Drevje v gaju ogolim, ptičice vam odpodim.	Če	vam to ni prav, nič me ne skrbi ‒ oj, žulaj	A
vam ne bo dehtel, slavček vam ne bo žgolel.	Če	vam to ni prav, nič me ne skrbi ‒ oj, žulaj	A
vam pela bom odslej v selu, v gaju iznad vej.	Če	vam to ni prav, nič me ne skrbi ‒ oj, žulaj	A
‒ Toplo sončece z neba;	če	mi hladno bo na poti, sonce z žarki me obda	A
mano pojde tudi veter, tihi vetrček z ravni;	če	mi vroče bo od žarkov, vetrček me ohladi. Z	A
ptičica na goli veji žvrgoli? Topola, ah, ne ve,	če	še kdaj ozeleni, in ptičica ne ve, če širno	A
ne ve, če še kdaj ozeleni, in ptičica ne ve,	če	širno morje preleti. Pogreb na morju Na morju	A
je tiha, tiha žalost in strah in nepokoj.	Če	ti se ne povrneš tam z bojnih mi poljan ‒ kaj	A
10 . \/ Saj je noč in dan odprta črna jama	če	povsod! še vanjo našla pot bom - sama! Grob	A
Trava je tako steptana, da ne škodi ji, pa	če	jo vsak dan znova kdo pohodi. Naša srca so ponižna	A
na pokošeni senožeti. . /\ .. stran 45 . \/	Če	ne bi... Bukev nagne se k topolu in boječe s tihim	A
46 . \/ »Mi nikoli videli ne bi ognjišča,	če	sekiram ne bi dali toporišča!« Ni časa!	A
roma . /\ .. stran 61 . \/ Videl in vedel boš!	Če	prej ne, takrat boš prišel, ko ne bom te več	A
takrat boš prišel, ko ne bom te več pričakovala	če	prej ne, takrat bova eno, ko mrtva na odru bom	A
mrtvih očeh... Zdaj spi pod zemljo in Bog vé,	če	kje na zemlji, kjer mnogi živijo ljudje in slednjemu	A
zaman! Kapljica sem na drevesu: ni mi mar,	če	v sončnem svitu zažarim, ali se v globok vrtinec	A
potopim! Rožica sem v temnem lesu: ni mi mar,	če	nežna roka utrga me, ali mi v samoti gozda cvet	A
odmre! Struna sem na vijolini: ni mi mar,	če	kdo udari trdih rok, in ukrade iz srca mi vrisk	A
Med grički skriva ozka se ravnica... In	če	je vsemu svetu nepoznana najlepša vendar moja	A
srca so mladostne vesele in žalostne sanje...	Če	morda nekoč vedoželjni se jamar napoti in z	A
meni je življenje dal! In zaman ne bom živela,	če	samo zato cvetem, da vzradujem mlado dušo...	A
cvetem, da vzradujem mlado dušo... Kaj mi mar je,	če	umrem Sladka smrt bo v nežni roki!« zadrhti	A
ljubezen - zvestoba? . /\ .. stran 65 . \/	Če	veruješ! Sam veš, da sem slaboten otrok, toda	A
veruješ! Sam veš, da sem slaboten otrok, toda,	če	veruješ v moč mojih rok, tvojo in mojo dušo	A
stran 69 . \/ Kmečka ljubezen Razmišljam:	Če	umrla bi!- - - Zvestoba do groba traja, pravijo	A
Zvestoba do groba traja, pravijo, navadno. A	če	bi spala jaz pod zemljo hladno, živela v tebi	A
bratovske ljubezni cvet takrat bodo spoštovane,	če	bo v tistih srečnih časih živel še kak kmet	A
tisto branje dokončal. A vrag ne bil bi vrag,	če	ne bi skušal; ves prepoten pred Hi-Fijem stojim	A
Ah, zagotovo si popolna žena! Zanima me,	če	se imata rada, ali pa zveza je ponarejena, nesrečna	A
Mar kdo od njih posluša Springsteena?	Če	ga in če je ženska, naj pokliče! II.	A
kdo od njih posluša Springsteena? Če ga in	če	je ženska, naj pokliče! II.	A
je moj nov image, moj nov svet. Kaj potem,	če	igra kdaj je huda, saj igrati moram brez besed	A
spored... 2001 . /\ .. stran 42 . \/ IX.	Če	zdaj bežiš pred tem, kar je bilo, in gledaš	A
Pusti ga delati, saj sam jih bo popravil.	Če	zdaj razmišljaš ‚kdo in kaj in kje...’ Za božjo	A
Še vse prehitro, veš, se bo zdanilo.	Če	pa samo sediš in čakaš teme in dnevu si v pogubo	A
dan, bo moj obstoj do jutra spet vprašljiv,	če	ne že nemogoč.Precej zabavna reč.	A
fuj, snobovska poza, jaz pa pomislim: naj,	če	keš imajo! Iz objema zgodnje Lave se izvijem	A
zajebavat! Vse bo ok, svet bo vse to prestal,	če	se bo avtobus še pravi čas prignal. III.	A
III.	Če	se bo avtobus še pravi čas prignal, zadégal	A
‚Garaža’.	Če	bo teh nekaj metrov pohitel, bom, pa čeprav	A
Nadaljevanke so iz nebes poslan balzam.	Če	bi jih ne bilo, bi zdaj okronal težek dan z	A
balkonom. Vse bi jih, vrage, vrnil v avto šolo,	če	že ne bojo prej pred božjim tronom. Drama se	A
pride prav; saj vem, da bi doma krvavo scal,	če	bi se v hiši kdaj ta kup prikazal. Če se bom	A
scal, če bi se v hiši kdaj ta kup prikazal.	Če	se bom moral, se bom že izmazal! Sploh pa, kaj	A
bolj všeč kot na peronu? Pa naj tu gnezdi,	če	jo tam je strah! Zaspim.	A
Ravno prav.	Če	se bo avtobus še pravi čas prignal, bom, pa	A
in praznil svoj postarani šaržer? Ne vem,	če	bi ga vzel kak menedžer, si odgovorim, ker bil	A
faks prišel sopeč sem in sesut; tu pa imam,	če	grem ves čas ob Dravi, do faksa peš kakih petnajst	A
peš kakih petnajst minut, morda še manj, imam,	če	pohitim. Ko grem čez most, se pogovarjam z njim	A
svež germanist, šepečem: alles gut! Včasih,	če	je kak kámenček na cesti, se sklonim in ga vržem	A
Popoldne dril, Bruce in Tom Waits zvečer, potem pa,	če	bo šlo, še kakšna pesem. A preden Tom Frost	A
vode, vendar ostaja liberalizacija v okviru,	če	smemo tako reči, dovoljenega. Retorične figure	A
okrasnim pridevkom na račun zbrane poezije,	če	zbirke ne bi zaključevali posebej omembe vredni	A
trenutek za to, jo tule objavljam v celoti (	če	že nič drugega, lahko z njo dokažem, da tu pa	A
zdi, de sm na razstavi tuki, sred Cjela? No,	če	maš cajt, se used enmal sjem duol, ti bom pove	A
sprehajam se po Cjelu. Ni cajta za čvekaje,	če	bom govril, bo sraje, zato mi dejte mir, ko	A
Sekira podira kolje na hribu peč nima srca:	če	v njej ne gori, je mrzla kot kamen. Zima hiti	A
polna omame spanja ne more dati pokoja človeku,	če	v njem je nemir. Prišla sem k samotni hiši,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani