če (2.201-2.300)

kaj ti ostane? Ko ljubil si vse, ostaneš sam,	če	ljubiš res, skrij svoje boli neznane in pred	A
je poslal valpta, ki tepe in biča, in da le,	če	ponižno bom stal, me vzljubi in me zveliča?	A
večno plačilo; tako šepeta mi zlodej sufler:	Če	ne zlepa, propadel boš s silo.‒	A
to problem in še najbrže zelo kočljiv, toda,	če	je to, kar naj bi bil, če postane, kar da je	A
zelo kočljiv, toda, če je to, kar naj bi bil,	če	postane, kar da je ‒ potem, če prinese svobodo	A
kar naj bi bil, če postane, kar da je ‒ potem,	če	prinese svobodo ljudem, naj mu katerikoli bo	A
duša potopi. . / . / stran 105 . / Sopotniku	Če	si stopil do temnih globin, ne prižigaj luči	A
zavihrala, ko da čula bi besede, pala in obstala.	Če	umrete, bratje bori, kje se bom spočila, recite	A
Tragedija na oceanu I Mrzel, mrzel je ocean,	če	ti je tesno, stopi vanj! Dovolj globoka je hladna	A
Po vodi plava mlad mrlič. In	če	je vstal, zakaj je vstal? Ali je dobojeval vse	A
misel drugam: kaj, zakaj, kako, ni le vseeno,	če	tri so ali tri sto? Po stolih, po mizah, na	A
po mizah, na biljard lega temà; ni li vseeno,	če	nas je sto ali dva? He, natakar, ne vidiš, kavarna	A
jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:	če	usoda ustavi mu korak, on se ji zoperstavi.	A
........................................ 35	Če	mi lučka ne gori ..........................	A
........................................ 37	Če	se bom ženil ..............................	A
ljubila se tudi midva, spominjaj se najine sreče,	če	moreš, brez tihih solza. Oh, kol′kokrat poljuboval	A
cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso.	Če	se ne umivaš, cigana se boj, sicer te zaloti	A
vzela Bom godca si vzela, bom zmeraj vesela:	če	kruha ne bo, zagodel mi bo! Bom pismo pisala	A
milo pojo, nemara preljubo k pogrebu neso. Pa	če	jo nesêjo, le naj jo neso, saj ne bo več dolgo	A
na mrtvi rožmarin! . / . / stran 37 . /	Če	mi lučka ne gori Če mi lučka ne gori, mi pa	A
/ . / stran 37 . / Če mi lučka ne gori	Če	mi lučka ne gori, mi pa mesec sveti; mene pa	A
pri oknu bom sedela. . / . / stran 38 . /	Če	se bom ženil Če se bom ženil, se bom spomladi	A
sedela. . / . / stran 38 . / Če se bom ženil	Če	se bom ženil, se bom spomladi, takrat se imajo	A
zaveje, sonce se smeje in mi ogreje srce hladno.	Če	se bom ženil, se bom poleti, da ne bo treba	A
poljublja ga na ličece. . / . / stran 42 . / A	če	podnevi sreča ga, ga nič ne vidi, ne pozna,	A
me, da moram jaz plačat′ poljubčke ji vse.	Če	bom moral jaz plačat′ poljubčke ji vse, bom	A
kater′ga rajši imaš, ali bratca ali ljubega? »	Če	svoj′ga brateca zgubim, več nikdar druz′ga ne	A
brateca zgubim, več nikdar druz′ga ne dobim.	Če	svoj′ga ljubega zgubim, pa lahko druzega dobim	A
pa je ptiček sedel, takole je deklici pel:	Če	voda v potoku skali se kedaj, gotovo izbira	A
»O, ptičica grda, kaj lažeš mi ti, peruti,	če	mogla, pristrigla bi ti, jaz dobro vem to, da	A
ji veli: Trgaj mi rožice, delaj mi pušeljček,	če	si še dekle za mé. »Jaz pa že rož′ce natrgane	A
pušeljc povila bom, fantič, le pridi ponj sam.«	Če	bom že prišel, ne pridem pa sam, z mano bo prišel	A
potlej žal, da t′ ne potečejo drobne solze. »	Če	mi potečejo, naj mi potečejo, saj mi potečejo	A
šuštar me je vprašal En šuštar me je vprašal,	če	plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim šuštarjem	A
pa po smoli smrdi. En tišlar me je vprašal,	če	plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim tišlarjem	A
zvečer pa po dilah smrdi! En birt me je vprašal,	če	plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim birtom	A
/ . / stran 80 . / En škric me je vprašal,	če	plesat grem ž njim. Hm, hm, ne, ne, z enim škricem	A
po tinti smrdi. En gortnar me je vprašal,	če	plesat grem ž njim. Hm, hm, ja, ja, z enim gortnarj	A
kako rožice cveto. So pa ptičke prazen nič,	če	zapoje moj deklič. So pa rož′ce manj kot nič	A
kako fantje vriskajo. Pa njih petje je zanič,	če	ne poje moj fantič. In njih vrisk je manj kot	A
mislil, da bom advokat, z vsakim se bom pravdal,	če	bo tud′ moj brat. Zdaj sem pa pisar, vsak m	A
žlahtne rožice. Men′ pa ni za rož′ce moje,	če	jih slan′ca pomori, men′ je le za dekle moje	A
jih slan′ca pomori, men′ je le za dekle moje,	če	me ona zapusti. Prav na sredi moj′ga srca ena	A
Prav na sredi moj′ga srca ena rožica cveti,	če	ne boš ji prilivala, se gotovo posuši. »Kaj	A
Kaj mi nuca planinca Kaj mi nuca planinca,	če	ne morem do nje? Kaj mi nuca moje dekle, če	A
če ne morem do nje? Kaj mi nuca moje dekle,	če	ne mara za me. Kaj nam pa morejo Kaj nam pa	A
pa morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo,	če	smo vesel′? Nič nam ne morejo, morejo, morejo	A
ne morejo, morejo, morejo, nič nam ne morejo,	če	smo vesel′! Kaj pa, dekle, tukaj delaš Kaj	A
Al′ se mraza boje al′ velic′ga snega?	Če	pa velik sneg pade, je gvišno hud mraz. Je veselje	A
da brez tebe na svet′ ne bodem mogla živet′.	Če	tebe, moj ljubi, zgubim, kaj potlej naj sama	A
pojdi se učit′, v čast nam boš za celo faro,	če	ji boš ti v prid. Tralala ...	A
Žgance mu bom skuhala, z ocvirki zabelila,	če	bo pa še to premal′, še mleka bom dolila. Le	A
pa na lice pušeljc dat′, hojladrijadrija ...	Če	se usedem, pa zaspim in še zajtrk zamudim, hojladrijadrija	A
slovo. Zdrami, ljubica, se, zdrami, vstani,	če	mi spavaš že; stisni z mehkimi rokami še enkrat	A
repkom mahlja, pa s kremplji prasklja, pa vpraša,	če	je lovec doma. Oj, lovec pa na skal′ sedi, nabito	A
rok′ drži. Pa čaka na njó, da ustrelil jo bo,	če	le prikazala se bo. Lisička pa je zvita b′la	A
Majol′ka ...	Če	Bog da, spet veseli še večkrat bomo peli: Majol	A
srčni mir kališ, na vsem svetu ni zdravila,	če	ti mene zapustiš. Dobre kose, mrzle rose ... Oh	A
njo. Premajhne ne maram, četud′ ima grad,	če	bi jo poljubljal, bi zlomil si vrat. Debele	A
ne diši. Presuhe ne maram, ta je le za post,	če	je treba polena, si usekam ga v host′. Bogate	A
polena, si usekam ga v host′. Bogate ne maram,	če	nima možgan, saj kruha ne stradam, ker nisem	A
pusti. Pregrde ne maram, kaj neki bi z njo,	če	bi race in pure bežale pred njo. Učene ne maram	A
pred njo. Učene ne maram, najhujši je zlod′,	če	jaz bi bil hlapec, pa ona gospod. Neumne m1	A
ona gospod. Neumne ne maram, je pravo gorje,	če	prazna le slama ji raste ′z glave. Najbolj je	A
poznam, tam gori na planinci nobene ne poznam.	Če	eno veliko vzamem, me ′z hiše napodi, tam gori	A
napodi, tam gori na planinci me ′z hiše napodi.	Če	eno debelo vzamem, na sonc′ se mi stopi, tam	A
na sonc′ se mi stopi. . / . / stran 206 . /	Če	eno majhno vzamem, se v post′lji mi zgubi, tam	A
tam gori na planinci se v post′lji mi zgubi.	Če	eno mlado vzamem, kedaj pa bodem spal, tam gori	A
Post′ljo postlala bom, pri teb′ ležala bom,	če	bo kaj novega, zibala bom. Sinko bo v zibki	A
odzvonil je dan. Zbolela je ljub′ca močno, ojoj,	če	več zdrava ne bo! Naš maček je jokat′ začel	A
eksempel povem neskrbnim vam mladim ljudem.	Če	dolgo živet′ vam je mar, zaljubit′ se nikdar	A
mrazi me tak′ dolgo proč ne spravi se, ovbé!	Če	sonce pa le iskre da. Življenje zopet vse ima	A
in voda šumlja, srce mi veselo igra, igra.	Če	mlinček pri miru bi stal, bi mlinar in kmet	A
deklica, povej mi to, al′ ljubiš mene ti samo.	Če	ljubiš mene ti samo, potlej pa meni lahko bo	A
šopek mi rdeč podaj! . / . / stran 243 . /	Če	v družbi bivam al′ sem sam, oj, dekle, v mislih	A
Tidreja ... a to premajhna dota bo, tidreja ...	Če	očka prav′jo sedemsto, tidreja ... še mat′ naj	A
najbolj veseli. Vsak kmetič ′ma svoje veselje,	če	vedno pošteno živi. Čez dan si zažvižga, zapoje	A
hčeri, ′mate Minč′co mlado, o, le dajte mi jo.	Če	je nečete dat′, o, le ′mejte jo, gor na peč	A
je ljub′ca branila: »Oh, ljubček, nikar!« Pa	če	s′ rajtal študirat′, če s′ rajtal bit′ far,	A
ljubček, nikar!« Pa če s′ rajtal študirat′,	če	s′ rajtal bit′ far, pa b′ bil ljub′co zapustil	A
sam dobro veš, kako je cvetici v suhemu vrt′.	Če	ji ne zalivaš, se kmal′ posuši, zato ′mam tak	A
riš, v ljubezen pripraviš, potem pa pustiš!«	Če	b′ lepa ne bila, b′ ne hodil za njo, b′ ji figo	A
trnovski zvon, svet′ Janez je njegov patron.	Če	te kdo vpraša, od kod s′ pa ti doma, ′z prelepega	A
Pa moje ženke glas mi dela kratek čas, kedor	če	slišat′ ga, naj pride v vas. Prav luštno je	A
Dala mu je plavega, iz srca ta pravega, pa	če	ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala	A
ljubica. Dala mu je rdečega iz srca gorečega, pa	če	ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala	A
Pšenico da zmeljejo v moko drobno, klip, klop ...	Če	mnogo v jeseni da zrna polje, klip, klop ... veselo	A
je bil, dav′ je šel, drev′ bo pa spet prišel,	če	ga pa drev′ ne bo, vzel je slovo. Že lun′ca	A
ta preljubi ledik stan, se jokam noč in dan.	Če	včas′ s katero drugo grem, zvečer pa v kamri	A
moram it′ na štalico, gor v mrzlo slamico.	Če	malo v oštarijo grem, kozarček vinca popijem	A
Vsak muore bit′ učan predajat′ ruobo sam;	če	modru govori, si že kaj perdobi. Kislu mlejku	A
jeseni pa se vzameva, tidreja, dreja, tidrom.	Če	bo pšenička ratala, tidreja ... pa bova kruhka	A
tidreja ... pa bova kruhka papala, tidreja ...	Če	bo pa trta ratala, tidreja ... pa bova vinčka	A
tidreja ... pa bova vinčka pupala, tidreja ...	Če	bo pa tisto ratalo, tidreja ... pa bova sinčka	A
k meni pridi v naročaj! Nikdo te ne vidi,	če	odpreš mi dom, pridi torej, pridi, da tvoj ženin	A
prosta več. Jaz pa ukal bom in popeval bom,	če	tud′ fantič tvoj ne bom. Tiha luna jasno sije	A
jemati in od doma se podati, odpustite meni zdaj,	če	sem se zamer′la kaj. Zbogom, zbogom, ljuba mati	A
špampet ostal. Pa kaj maram, pa kaj maram,	če	mi kajž′ca zgori, da mi špampet le ostane, kjer	A
nosila; zdaj pa v skrinji mi leži, nič ne maram,	če	strohni. Vse te najlepše rožice Vse te najlepše	A
kam pa ti greš, ker pozna je ur′ca devet?«	Če	pozno je, men′ nič ne de, tako mi veleva srce	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani