če (1.801-1.900)

pasel ovce svoje, ti boš pasel narod svoj, in	če	ljuti vrag prihruje, branil bodeš narod svoj	A
blaženosti vir kipeč, ali je vsikdar v sočustvovanji,	če	nas tujega gorja presune meč, ali je v ljubezni	A
greste bliže, pa se ona za meglami skrije, a	če	ne boste zanjo vprašali, obišče vas, na bele	A
sreči, krepko se trudite jo bližnjemu doseči,	če	boste drugim srečo v srca vlivali, jo boste	A
boste sámi uživali... . /\ .. stran 255 . \/ A	če	jo vendar iščete, pokáj, pokáj strmite po širni	A
ljubem, samo v krasnem sreča mi se bo sprehajala,	če	me ta ne bi napajala, boljše je, da precej ugasnem	A
krog in krog, bridkó to pesem zatulili: “Trpi,	če	poka ti srcé! Prah z Bogam kregat′ se ne sme	A
vratu, on ves čas nepremično gleda. A	če	bi vendarle mirno stopila k njemu in se	A
zgosti, glej, moj tolmun se že srebri -	če	prihrumijo krokarji, bom odletela z angeli	A
nemo se vprašala, od kod to moč ima -	če	se ni le prekljuval do srda mojega srca.	A
pastirja prosojnega name spustila? A	če	pastirček ni, mar veter z juga po meni	A
vnéti mi razbúrili srcé; véndar še ne vém	če	zréti mi dovóljeno je v njé. Kjer vzdihújem	A
prve té na svéti, míle ne in gládke.	Če	najboljše ti izbíram, jih bojèč pokážem	A
3 Némo glédajo na nás mejníki, góre	če	braníti se slovénski rod zamóre in želíjo	A
ležé. Nemo gledajo na nas mejniki gôre	če	braniti se slovénski rod zamóre in želíjo	A
predolga cesta, tu ni kaj, da se nakosim.	Če	si gnezda ne postavim, pa ne najdem spet	A
Igráča je osóde svet.	Če	mirno na planéh zvenélo nam cvetje bo mladosti	A
torej tù veséli glasóvi naj odmévajo;	če	v gozdu zdaj ne bomo péli -- -- v dolínah	A
vrjáme kar obljubúje mu deklè. Ne káže naj,	če	se mu vnáme od krasnih líc mehkó srcé.--	A
--	Če	ženska véčja je krasóta tem mánjša njéna	A
--	Če	srce se z močjó pred tábo skríva -- se znótraj	A
ráne; srcé se mu goréče naj ne čûdi --	če	za nezréle pesni so spoznáne.-- -- --	A
-- Kdo vé,	če	rane ne vzbudí mi večne, ljubezni v pozabljívost	A
je mrtvo. Teló velíko vsa je domovína in	če	otrpnejo telesni udje kakó potém živelo bi	A
živelo bi teló kakó živí naj naša domovína	če	nje sinóvi ne živíjo zánjo. Slabôtne, bratje	A
pozabnost. Ker kakó naj človek bo zvelíčan,	če	rojé mu samostojne mísli pogubljívo po zblaznéli	A
jezíka. A prikazni, ví ste moji bratje,	če	rodíla vas je zemska mati, ak' nevídni pa	A
Jakobu, očetu, in poprosi njega moje roke.	Če	odbije nama gorko prošnjo že končano je življenje	A
gorko prošnjo že končano je življenje nama.	Če	izpolni nama gorko prošnjo pa za naju se	A
je sladko, kar jaz nísem, nísem smel.	Če	me ljubiš, dèkle moje, če razumeš, kaj trpím	A
nísem smel. Če me ljubiš, dèkle moje,	če	razumeš, kaj trpím kaj skrivnostno z njim	A
šepečeš kaj si roke stiskaš z njim. Ali,	če	ne maraš zame, če neznan ti jad je moj	A
stiskaš z njim. Ali, če ne maraš zame,	če	neznan ti jad je moj pa brez mene bodi srečna	A
z menój. . / . / stran 201 . / KAJ ZA T�,	ČE	SEM ZAMuN TE LJUBIL Kaj za tó, če sem zamàn	A
ZA T�, ČE SEM ZAMuN TE LJUBIL Kaj za tó,	če	sem zamàn te ljubil kaj za to! Morda čutiš	A
bi ljubil drug te bolj gorkó. Kaj za tó,	če	jedno srce mrje kaj za tó! Brez srcá je	A
tedàj naročil: Svetlo solnce, njó mi glej,	če	je težko njeno srce hitro meni to povej!	A
dejal sem luni luna, tam nad njó postoj! In	če	bila bi otožna pa sporoči mi takój!	A
poglej, kaj draga dela, dahni meni na uhó!	Če	po meni kaj žaluje to mi vetrec, ti povéj	A
meni kaj žaluje to mi vetrec, ti povéj,	če	je pozabila name - leti nad menój napréj	A
nasméh, zvestoba je v njenih očéh ... A	če	me ne ljubi?Pa solnce zlató ostani za temno	A
v prsih mojih nesrečno je srcé - kaj,	če	z mogočnim ognjem vzplamtelo je zaté?...	A
mi srcé: saj níkdo je priklicati ne vé	če	srce je ljubezen zapustila ... Da ti bi več	A
pógled moj. A kdó bi se pač temu čudil	če	bílo bi tako?-	A
konji, morje vse na ladiji preplôvem; in	če	pridem solncu do zibelke, če umrjem ob njegovem	A
preplôvem; in če pridem solncu do zibelke,	če	umrjem ob njegovem grobu - duša moja hoče	A
kot nekdaj sam pa kdo zató bi žalovàl	če	spet je sreče svit ugasnil ki v žalosti je	A
svit ugasnil ki v žalosti je noči vstal?	ČE	SE KEDuJ ZAMISLIŠ Če se kedàj zamisliš	A
ČE SE KEDuJ ZAMISLIŠ	Če	se kedàj zamisliš v pretekle srečne dní,	A
srce tvoje. O reci, da jaz sam sem kriv,	če	plaka srce moje. V nesreči je takó bridkó	A
ne more takó kot bilo je nékdaj lepó,	če	zvezda se jasna utrne ne vrne se več na nebó	A
Ne glej, o deček, je nikár!	Če	vnáme ti srcé njen čar več ne pozábiš je	A
moje, le enkràt ... Ali kdó pozná jo rádost	če	jo píje le enkràt?...	A
... Solnce ne prikliče vesne	če	zasíje le enkràt ... OJ LJUBICA KRASNu, POGLÉJ	A
Ne bráni mojim solzam!	Če	danes mi tekó pa takrat, ko me zapustíš	A
peče tiho a grozno globoko na dnu srcá.	ČE	OŽIV� V SPOMINU Če oživí v spominu kar	A
ČE OŽIV� V SPOMINU	Če	oživí v spominu kar bilo je nekdaj če	A
Če oživí v spominu kar bilo je nekdaj	če	vrne se mi v dušo poprejšni sladki raj -	A
svit na valih zelenih je razlít. Kdo vé,	če	bliščí se nóči v slovó, kdo vé, če pozdravlja	A
Kdo vé, če bliščí se nóči v slovó, kdo vé,	če	pozdravlja solnce mladó ... Mordà je poprejšnjih	A
okó. Potópil se bom v to mirno morjé pa	če	od ljubezni umrje srcé. KAK� ŽE DAVNO SRCE	A
nì s kraljem ne bi menjal jaz. A kdó ve,	če	bi ona znala kakó jo ljubim prestrastnó	A
prestrastnó kakó živim samó za njó, kdo vé,	če	ne bi mi podala ročico belo - za slovó?	A
neugasljivi žar ohranim v srcu za vsikdar, in	če	mi od ljubezni gine kaj nji in kaj je svetu	A
vekomaj se s tabo poslavlja sreča od srcá ...	Če	vse spomine dníj preteklih prihodnost kdaj	A
trenótek njé okó ljubó mi je svetílo, pa	če	jo zgrešil je poglèd srcé je ni zgrešilo	A
teló gorí, da v neugasnem ognju tem,	če	še živim, ni sam ne vem. Vse tihe nade	A
solnce, pómlad, kaj mi je nebó in zemlja,	če	osreči me, Helena, ah le jeden tvoj smehljàj	A
Kaj vaš jok in stok je meni?	Če	vas jaz ne bíjem z róko, bíjete me z bičem	A
trpljenje - kaj poleg tebe mi ves svet je mar?	Če	morje burno je svetá vrvenje, tedaj pa je	A
vodé bodo prišle mostú pa nič čez.	Če	je daleč moj dom ali če je že blizu, za	A
mostú pa nič čez. Če je daleč moj dom ali	če	je že blizu, za naju obádva je premajhen	A
streha se visoko tam od zlata lesketá. In	če	z balkona se ozrem po svetu naokrog, dokler	A
čoln. In prvi zleti čez široko morjé,	če	ušel je viharju, kdo vé; in drugi več doma	A
ROMANCE ŠPANSKA ROMANCA Anica,	če	ti je dolgčas, daj mi v roko mandolino	A
Jaz pa sem sklenila rôke: �j mi dete,	če	me ljubiš, kaj sem ti storila, dragi?‘	A
vendar prijazno in skromno pozdravile popotnika,	če	bi prišel slučajno mimo in bi se ozrl nanje	A
tega je treba mnogokdaj! . / . / stran 89 . /	Če	je bilo človeku mogoče, da je prišel sam Bog	A
gleda, kakó bo opravil. Jaz ne odgovarjam zanj,	če	bi se nedolžni ljudjé izgledovali nad njim.	A
izgledovali nad njim. Najbolj je hudó človeku,	če	ne more grešiti.Kolika slast je v grehu in koliko	A
večja je v hrepenenju po njem! Človek otopí,	če	greši kar tjà v en dan, brez pravega premisleka	A
temeljito oškropil z gnojnico. Težko to ni bilo,	če	se pomisli, koliko gnojnice je naokoli.In dobro	A
mi umika neprestano. Zmerom še mi je težkó,	če	pomislim, da bi moral udinjati ponosno lepota	A
pivu smrdečih ljudi in hudó mi je do smrti,	če	se spomnim na svoje sentimentalneverze in na	A
tudi zadnja svetla mesta bo treba zamazati,	če	hočem živeti kakor mnogoteri drugi ljudje, ki	A
med mano in med njimi in ne preplezal bi ga,	če	bi plezal celo večnost. Takrat spoznam, koliko	A
čoln. Čoln prvi zleti čez široko morjé,	če	ušel je pogubi, -- kdo vé? A drugi več dóma	A
...	Če	danes se náte spominjam, gorí mi v sramôti	A
TIRANOVEM Upognil zdaj si glavo, car,	če	nisi je doslej nikdar. Ves svet je klečal	A
Kongfutse pa ozira se k bleščečim zvezdam. ”	Če	ostàl si med človeškim rodom, če si dvignil	A
zvezdam. ”Če ostàl si med človeškim rodom,	če	si dvignil se v nebó k bogovom, če pod zemljo	A
rodom, če si dvignil se v nebó k bogovom,	če	pod zemljo pàl si k zlim duhovom: Prédme	A
Oj krasota, da je ni enake!	Če	bi videl te navaden smrtnik, od veselja bi	A
grobni ... ”Oj podzemski zlobni vi duhovi,	če	rodili ste idejo silno, da prihodnji zárod	A
... Naj mi skloni tilnik jeza božja,	če	ne pahnem te s prestola, Kruko! Pol podaril	A
Jaz pa sem sklenila róki: �j mi dete,	če	me ljubiš, da ne ginem od obupa ...‘ In	A
zlobnih brala sem usodo tvojo ... Reci,	če	je bilo čudno, da sem mirna in brezsrčna	A
ljubezen dá, kar vrne pókoj ti srcá ... Pa	če	sem žalil jaz te sam, življenje svoje rad	A
zadnjikrat nocój, da zrem v obràz prelepi tvoj,	če	pógled tvoj kot prej gorák, kot prej poljub	A
zadnjikràt ... Jaz bi v očéh ti videl rad,	če	res je ali če je laž, da ljubčka drugega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani