če (1.701-1.800)

zato grem. Pameten človek vé, da plug zarjavi,	če	ne orješ z njim.Kaj bi doma.	A
Učitelj. Samo,	če	se ne varate!V Ameriki še vsak deseti komaj	A
Učitelj. In	če	ne?!Ne pozabite, devetim se sanjajo vsi načrti	A
sanjajo vsi načrti in vsi upi, devet jih pogine.	Če	bodete vi eden od teh devetih? Žagar.Kakor	A
bom poginil kje za tujim plotom kakor pes, ali	če	bom tisti deseti?!Tisti deseti so ljudje!	A
koklji. Jaz pa sem star petelin in to pravim:	Če	bi vsi doma ostali, bi nas bilo kot mravljincev	A
Videl sem eno v Trstu. Zimovka. In	če	bo na morju vihar...Vsi se boste potopili.	A
In tudi name ne. In	če	ni bilo kdaj kaj prav, ne zameri!Ali je meni	A
Kaj bi to, moški smo. In	če	Bog da, se vidimo čez par let, zdravi, bogati	A
korajžni smo vseeno! Žagar. To bi bilo žalostno,	če	bi vas korajža že zdaj zapustila. Mož.	A
Tona. Brez srca bi bile,	če	ne bi prišle vsaj do sem. Spodobi se. Zimovka	A
samo to mislim, kaj bo z menoj in z otroki,	če	te ne bo nazaj! Zima.	A
Zdi se mi, da ne odpuščaš rada. Metka. Samo,	če	moram.Tako odpuščanje je morda gorje od kletve	A
Saj sem mu rekla.	Če	ne bo drugače, mu pošljem denar za nazaj.Ampak	A
Bleda je in drobna, kakor otrok. Ona ni kriva,	če	sili Lojz za njo.(Zunaj zaropotajo vozovi.	A
Ampak Ančka je jako bolna. To vam povem, mati,	če	se Ančki kaj zgodi...(Preteče:) Potem naj vam	A
sem se korajžil na pot in zdaj me je strah.	Če	se Ančki kaj zgodi ...Mati, še enkrat bi vas prosil	A
imam, ampak jaz sem mati, moram ti braniti,	če	siliš v nesrečo.Ono dekle ni zate, verjemi.	A
Morda se vidimo kmalu. Ampak,	če	se Ančki kaj zgodi, me ne bo nikoli več. Pečarica	A
Odšli so. Bog vé,	če	jih še kdaj vidim.Star sem že. Košir.	A
Slišal sem, da v Ameriki še vina piti ne smeš,	če	nečeš biti zaprt. Zimovka buta z glavo ob	A
turško rumêno zlató Plačilo bogato ti bó ...	Če	nečeš ‒ ti vzamemo glavo!« »Molčita že polje	A
trobi v rog glasán. Po pismih praša iz vojské,	če	ktero nosi njé imé.‒	A
jednem poti hodita! Težkó živí življenje se,	Če	ne delí trpljenje se. A slajša rádost je srcá	A
delí trpljenje se. A slajša rádost je srcá,	Če	isto si delita dva.« ‒ In vênčani presrečni	A
čast, Lepôta njih v pésmih slaví se; Káj čuda,	če	v sladko lepôte si past, Ujél pač napósled še	A
izgine razlika, Lehkó si za ženo potém izvolíš,	Če	ktera dév naših Te mika.«‒	A
Jaz ljubil njó sem, ôna, ôna mene.	Če	vrabec smé iskati si družíce, Kdó to človeku	A
Drv prosim malko, da se peč zakuri!« »Ha,	če	jih zebe, pa gredó naj spat!« »Gospod premilostni	A
ji v očí ‒ Pa tukaj mar ko déte bi trepêtal,	Če	list šuští?!« Dospè do svoje hoste ... Čuj, iz	A
v mojo knjigo višji Pesniški duh je vlít.« »	Če	sladka me vsebina Zanêse pod nebó, Se jaz bi	A
zglódal mu davno, Pozabil že se je ‒ tiskár.« »	Če	pisca ideje globôke Premišljam do pôzne nočí	A
prijaše Attilov sél: »Predáj se nam sáma rada!	Če	ne, ti kralj glavico mlado bo vzél, Pogine ti	A
méh žita, K rojakom povrni se hitro ž njim,	Če	vojska še vaša ní sita.« »Čuj, kolikor zrn	A
Popeljem se sáma s tebój; Marija gotovo te zvrači,	Če	tamkaj poklekneš pred njój.« Na ôknu pa v kletki	A
otcu, nì materi sáma, Imena ne vé, ne pozná.« »	Če	Nila ní našega déte, Od Gange pač svete je tam	A
Ali pa se šali z nami Turen! Ceterum,	če	stvar se izjalóvi, Mêni, bratje, veste, ‒	A
presladki veri, da vsako srce se lahko premeri,	če	hočeš je zase izbrati. Toda v življenju hladnem	A
Ti govoriš samo: Minil je čas ...	Če	bolečini nas preda največji ob dneh nesrečnih	A
žaloval? Pa zdaj dušil bi hrepenenja silo,	če	k veselicam opominja me nad ostre zime cvetnato	A
drugim pa sta žep in glava prazna. In tem gorje,	če	včasih kaj vzrastó! Pa bodi kdo še kake pesmi	A
starci, he to lepo je, ni lepo li ‒ recite?!	Če	ni ‒ pa kaj govoril bi še dlje: mi lepo uživajmo	A
repetitorji ... A nova drama, vredna sto replik,	če	dobro se izvede, o, nedvomno povzroči v 𠆭omu	A
esetai da nisem, kakor sičete ‒ pripaljen ...	Če	glas povzdigam, poslušajte vsaj: Mir ljubi medved	A
redovnika.« Naguba čelo se Egidiju, ogleda se,	če	kdo ne vidi ju; pa de mladeniču čez majhen čas	A
dragi Melifluj! Duhovniki, redovniki, le čuj,	če	kteri so obsojeni v pekl�, ne pridejo na vrh	A
odpri mi vrata vsaj! Moril te bode večen kes,	če	v noč me odpodiš nazaj.« »Komu odprem naj, to	A
bodeš sam.« Duhu odgovarja Haran: »Bogu hvala,	če	sem čist! Upaj, in ne bodeš varan, jaz ostanem	A
se razvname srd, iz prs privre mu govor trd: ‚	Če	zatajiš svoj žlahtni rod, nevesto táko si izbereš	A
menihi zaslepljeni pijo iz njega rešnjo kri.	Če	kdaj menih je usta zmočil zares s krvjo, kaznuj	A
ga ima. Modrost je pač lepa vrlina, a kaj,	če	le njemu je v čast, jaz rada bi z možem edina	A
sreča Sedel bom sam, prikóvan na svoj stol,	če	moj ostane v letih osivelih. Zaspala bo mi v	A
nobene vere, ki plahi obmolče kot mile Jere,	če	kdo jih ne priznava za poete. O ne! obsodbi	A
ako se spomniš, kako se ti zdi? Ne, kakor	če	kdo ti prebirati jame pravljice iz tisoč in	A
bolno žitje zavijaš mi v neskončno togo? Ah,	če	je vse na svetu možno, nemožno se je meni zdelo	A
II. Dolgo ste me rešetali	če	gorim za vaš poklic, no, naposled ste spoznali	A
piši jedrovite ‒ a preje svojo vest izprašaj,	če	si možak »integer vitae!« Gorje, če nisi!	A
izprašaj, če si možak »integer vitae!« Gorje,	če	nisi!Vsaka lisa razgali se ljudem na tebi, in	A
Vsakogar ljubi kdo in kdo črti. Kaj slabši sem,	če	kdo sovraži me? Imam pravico sladko, da velim	A
reče ji pokojen: »Žena! . / . / stran 82 . /	Če	zdaj celo, ko v smrt divjam, strupeni jezik	A
Besede o njej so vse zastonj. Popiši,	če	moreš, z besedami vonj! Nič ni, in vendar je	A
razpad, vzravnal se in rekel mu: »Ljubi brat!	Če	eden vozel s težavo razrešiš, pet drugih se	A
dna. Do zemlje osrčja sva zdaj se prerila,	če	greva naprej, spet greva nazaj, nazaj na zemljo	A
/ . / stran 107 . / Misel ‒ delo Kaj mi	če	o gradu misel, ako zanj ne najdem temlja? Rad	A
dragotin, pustili vetrnjaki le solze ti. A	če	so vzeli tudi te ‒ gorje ti! Slavec moj ...	A
preje se nasmeje blaga smrt, ve Bog na nebu, a	če	ti umrješ preje, pridem k tvojemu pogrebu.	A
meni pokazala. Vendar, vendar ti je žal,	če	zapaziš, da mi žalost vedro čelo potemnjuje	A
zapaziš, da mi žalost vedro čelo potemnjuje,	če	zapaziš, da se k drugim spet obrača pogled moj	A
ne da. Pa misli, sevé, da je meni kaj mar,	če	tiste brke više! Naj le brado obriše!	A
ljubica, križ, ker sama ne veš, kaj da hočeš! In	če	te ne ljubim, se grdo držiš, in če te poljubljam	A
hočeš! In če te ne ljubim, se grdo držiš, in	če	te poljubljam, se jočeš. Vse druge sedaj bodem	A
mi povedala. . /\ .. stran 35 . \/ Pa kaj -	če	pógled jezen je, ko v srcu le ljubezen je.	A
jezični doktor, potlej drugi Hipokrat, Galen,	če	ne še večji... Jaz bom pop!	A
cviček! A glej, še rajši ga vidim, še rajši,	če	pride od tam izmed vej! Pač rado oko mi je zrlo	A
si, kolega dragi, pojdem po zdravnika!« »Ha,	če	pravega pripelješ, hvala ti velika!« Na trgu	A
zadnjega počitka bodeš ljuba sred srcá. Saj	če	boš zbledela, ljubica blondinka, v rokah boš	A
kratko vrstico. . /\ .. stran 99 . \/ IV	Če	hočeš biti carica, ne morem ti pomagati, ne	A
nebeški protokol si ti. . /\ .. stran 100 . \/	Če	hočeš prostega moža, potem se da pomagati, da	A
VI Béži, béži pred menoj, samo ne zbéži!	Če	te ne dobim takoj, kmalu boš v mreži. Ej, sladkejše	A
ljubica lepa, nikoli midva se ne vidiva več!	Če	pa v žitja se snideva struji, spoznati ne bo	A
snideva struji, spoznati ne bo se nam moč; in	če	se spoznava, neznani ostaneta srci in tuji,	A
z razkošnim sadjem zapeljivo smeja, a ko jo	če	doseči, spet izgine; do grla sega val mu studenčíne	A
vila skrivala, ob zori se v studencu vmivala.	Če	videl starec jo - mu Bog pomozi! Srce mu prestrelila	A
No, kaj dé ljudstvo, to ni mar mi dosti!	Če	ti ne verješ, pa ti Bog oprosti, o ljubica,	A
pavlihi so... A duša naša - ta nikdar ne laže, in	če	se v govoru drugačna kaže, pove ti vso resnico	A
iskren je, pokazale so mehke mi oči, ah, ljubica,	če	loči nas življenje, po smrti nama več ločitve	A
življenje, ljubezen večno vidim krog in krog; saj	če	te, duh, neskončno hrepenenje, ah, če te je	A
krog; saj če te, duh, neskončno hrepenenje, ah,	če	te je v nebo poklical Bog: Glej, vzklilo je	A
hkrati kot Platona, Njutna; obdrži jo! Ah,	če	si teslo, izgine, zbeži ti kot noga košutna	A
izgine, zbeži ti kot noga košutna. Le poj,	če	od zgoraj ti dano, in reci: Drugovi, jaz vem	A
jaz vem za resnico, le pojdite verno za mano!	Če	ni, pa ne toži z nirvano! Kako li boš videl	A
dalje vprašati? Pa kaj bi storil moj gospod,	če	več je ne bi našel tod?« »Jaz vse vojské bi	A
moram ti povedati: Ne bodeš ga, ne bodeš vjel,	če	pride angel Azrael.« In strah mu lice spreleti	A
plašno paša govori: »Ne bodem ga, ne bodem vjel,	če	pride angel Azrael.« Dekličino premišljevanje	A
vendar nič ne opravijo umrla bo božica mi! Pa	če	bo umrla ženica mojà, kdo naj bi tolažil njih	A
mu ni, za ženske celo nič ne mara. A kaj -	če	kegljam, bi oskuben bil, da bi še hlače izgubil	A
oskuben bil, da bi še hlače izgubil, da pijem,	če	ne bi zaljubljen bil, ej, to bi se šele zaljubil	A
gozdarjeva hči, ko to si očetu dejala! »No,	če	bleda bi nunica rada bilà in k častitim klarisinjam	A
drevo: »Imam, imam jih, kot je listov zélenih.	Če	se veselim, veselijo se, z mano žalostijo se	A
svetle zvezde klati, a glavo ima nad zvezdami!	Če	skriva ljuba nogo v šolncu. potem pa - ah -	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani