Zunaj je nevihta vila, dež na okno je kropil, midva pa sva se ljubila, lep večer je nama bil.
Mirno desno si mi dala, z levo brisala solzé, žalostno se nasmehljala, rekla si besede te: »Če ti mar ni več za mene, saj ti rada odpustim, pojdi, če te srce žene, saj nazaj te ne držim.« Vem, da si mi odpustila, jaz odpustil si ne bom, kar takrat si govorila, jaz odpustil si ne bom.