sodnik (301-400)

gledališče ali koncertna dvorana!	Sodnik	je velel Juriju Ažmahu, naj sede	A
zadostna sredstva«, česar je bil moj	sodnik	navsezadnje tudi zmožen! V moje	A
V moje veliko začudenje je pa	sodnik	pristopil k Juriju Ažmahu, ki	A
ne, da bom kaj postov dobil?«	Sodnik	ga je pogledal z dolgim in ostrim	A
...	Sodnik	mi je rekel, naj zapišem v sodbo	A
zaslišane in ‒ plačane, za to jim gre.	Sodnik	v Lučah ni slep in vidi, kam pes	A
na primer so skoraj sami samci:	sodnik,	njegov pristav, davkar itd.Dandanes	A
nazadnje so pa dajali za kuhano vino,	sodnik,	kakor je skop, ga je sam plačal	A
saj dovolite!« Ves večer se je	sodnik	slinil okoli nje; tako je bila	A
Vprašam vas, kaj pa naj počne	sodnik	v Muhoboru, saj ne bo imel nič	A
posla, pa še v tej sodniji nima	sodnik	kaj opraviti ‒ vsak hip ga vidim	A
je zopet pokazal, gotovo ga je	sodnik	prijazno vprašal: »O, Civha, ali	A
ali tako ves zgubljen, ne? Ampak	sodnik	pozna svoje ljudi, ker živi med	A
preblizu, žge, ne greje! Preblizu	sodnik	rad po ljudeh sodi in ne po postavah	A
stvar navzlic neugodnim razmeram.	Sodnik	ni bil naklonjen njegovim tožbam	A
sodnija, prosim za kratko besedo!«	Sodnik	je rekel: »Pa bodi v resnici kratka	A
Nemojte misliti, veleučeni gospod	sodnik,	da ne vem, da imate polno poslov	A
«	Sodnik	ga je prekinil: »Vse to lahko	A
pose . / . / stran 81 . / gel	sodnik.	»Tudi prav!	A
«	Sodnik	je naredil konec.»Postopek se	A
Ko sem tako rekel, pa ni smel	sodnik	več obsoditi gospoda župana in	A
prijateljski malici izpregovoril luški	sodnik:	»Pri nas na kmetih,« je rekel	A
nekaj vredna. ‒ Glej ga, glej ga,	sodnik	se je že bal, da bo umrl, preden	A
komisije ne bo ‒ ali se bo jezil	sodnik!	Niti težka poškodba ne bo, kar	A
sem se doma znašel v postelji.	Sodnik	me je vprašal, kaj mislim, kdo	A
po . / . / stran 124 . / buči.	Sodnik	je rekel: ‚že mogoče’ in da bo	A
bil svest važnosti položaja niti	sodnik,	oseba, ki je vendar plačana za	A
zgražal, ko je videl, kako nevredni	sodnik	tepta v prah vse zakone, ki je	A
preveč. . / . / stran 163 . /	Sodnik	je naklonjen počakal, da se poleže	A
zakimal za svojim zapisnikom.	Sodnik	se je grizel v ustnice in pomignil	A
kretnjah rok resnično podoben.	Sodnik	je končal svoj ukor. Tomaž Karpe	A
Karpetu usta s svojo široko šapo.	Sodnik	je ljuto zvonil, in ko se je nemir	A
‒	Sodnik	in Karpe sta imela še kratek pogovor	A
kratek pogovor. »Karpe!« je rekel	sodnik,	»za 24 ur greste sedaj v zapor	A
golo besedo. »Čujte,« je rekel	sodnik,	»vas sem vprašal, ne Jaka!Pustite	A
zadovoljno zakrohotal. »Oh, gospod	sodnik,	« je zatrepetal Brtoncelj, »ali	A
ogorčen vstal; pa tačas je tudi že	sodnik	zaropotal nad ubogim Brtoncljem	A
Tiho! ‒ Kocmur, stopite sem!«	Sodnik	ga je izpraševal in Kocmur je	A
pohištvom!« »Tiho!« ga je ukoril	sodnik.	»Zdaj govori Kocmur.	A
Blagovolil se je nasmehniti gospod	sodnik,	tudi zapisnikar se je smejal v	A
posestniki! . / . / stran 69 . /	Sodnik	je imel stvar zrelo za poravnavo	A
gospodu Brtonclju, in ko mu je	sodnik	še razložil, da je morebiti pravica	A
To ni vse vkup nič,« je rekel	sodnik,	»zaradi tega ni ušel! Povejte	A
palico stal za njim. Tako je	sodnik	počasi izmotal iz njega, da je	A
Nikogar drugega kakor fantova!	Sodnik	ga je prekinil: »Ničesar vam ne	A
220 . / MORILKA Preiskovalni	sodnik,	star, siv gospod, gladko obrit	A
prestrašila, ko ji je preiskovalni	sodnik	položil roko na rame in rekel	A
pokrila oči z rokami. Preiskovalni	sodnik	ni ganil pogleda od nje.»Potolažite	A
premagovala bolest in ni mogla naprej.	Sodnik	je potrpel; usmiljenje, združeno	A
potem prišlo ... « »Hm,« je rekel	sodnik,	»torej sta z možem dogovorila	A
ga jaz, včasih, da ga je mož.«	Sodnik	je čudno zibal sklonjeno glavo	A
in bolj od blizu ji je gledal	sodnik	v oči, brado si upirajoč ob pest	A
« ‒ Kocmurko je stresel jok.	Sodnik	je počakal, da se pomiri.‒ »Preiskala	A
za kapjo, ne za poškodbami!«	Sodnik	je nadaljeval počasi in opazujoč	A
glasom in pogledom ji je ponovil	sodnik:	»Prosti ste!Pri sodišču ne prejmete	A
je trdo odgovoril preiskovalni	sodnik.	»O tem se zmenite z večnim sodnikom	A
sinom, zato mu ni bil prestrog	sodnik	‒ sprejel ga je z ljubeznijo.	A
za borbo določeni rok in jo je	sodnik	ukinil, ni bilo ne zmagovalca	A
Nikola svoje sodbe kot vrhovni	sodnik.	Ko so po prevratu premestili vrhovno	A
nadaljnje mukomučno postopanje.	Sodnik	takisto: »Kolke vnaprej!« ‒ drugače	A
sodbe. Tačas se je zopet oglasil	sodnik:	»Kolke vnaprej!Kolkovina znaša	A
odvetnikoma slina pa jima je pomagal	sodnik	‒ rsk šlk bum ‒ in zapisnikar	A
posegel vmes starina, gospod Matej,	sodnik	v pokoju ‒ ravno si je basal pipo	A
Omizje je molčalo in mislilo.	Sodnik	je nadaljeval: »Ljudje božji,	A
Dušan je nekaj protestiral.	Sodnik	pa mu je s srečno nabasano pipo	A
si je naročil še četrtinko.	Sodnik	je spustil par močnih dimov od	A
Potem pa je povedal svoj dogodek: »	Sodnik	ima prav.O duševno podvrednotnih	A
je vedel vsak kaj povedati in	sodnik	je rekel: »Lepi hudodelci sedimo	A
hipu pride do katastrofe ‒ mladi	sodnik	pa me je potolažil: »Saj so orožniki	A
klicana, Korče in Korčela, pa ju je	sodnik	ozmerjal: ‚Kaj mislita ‒ zakonski	A
pa zares tožil pri sodniji.	Sodnik	seveda ni mogel ničesar določiti	A
terjal nekoč to garjavo ovco, moj	Sodnik,	kako bom stal pred teboj?In kako	A
Upravda dal znamenja s trombami. Kot	sodnik	in najvišji pravnik je razsodil	A
Kakor spočit orel * Najvišji	sodnik	v davčnih zadevah. ** Odlična	A
sodila gosposka, in sicer takole:	Sodnik	me je vprašal: »Ali vam je dal	A
»Za pet tisoč,« se je začudil	sodnik	in si zapisal. »No torej	A
Ali sem potemtakem falot, gospod	sodnik?	« »Ali bi vi prisegli na	A
zdaj vedeli, da so pred sodbo. In	sodnik	- oče - je stal ter gledal skozi	A
že davno zadovoljivo uredil.	Sodnik,	ki je učitelja poznal in cenil	A
lonamernega oškodovanja tuje lastnine.	Sodnik	je pristal na predlog njegovega	A
znala ugotoviti ničesar stvarnega.	Sodnik	je hotel zadevo spet odložiti	A
Belemu dvoru nujno potreben. Gospod	sodnik,	saj ste se lahko na lastne oči	A
ustreglo ...« »Oprostite, gospod	sodnik,	« je pristopil bližje Lovrek, ki	A
posestnika Blažona in Podpečana.«	Sodnik,	Miklausinov lovski prijatelj in	A
ustnice. »Tako, tako,« je godrnjal	sodnik	in se zresnil. »Žal mi je, gospod	A
odvetnik. »Še kaj?« ga je prekinil	sodnik.	»Aha!	A
lahkoto se prepričate sami, gospod	sodnik!	« »Ugovarjam!« je viknil	A
pomešana, nato pa znova čista.«	Sodnik	je preudarjal in se oziral v spenjeno	A
»Dobro. Strinjam se,« je	sodnik	nazadnje le pristal na Urbančičev	A
slugo, je pojav spet ponehal.	Sodnik	se je z obžalovanjem obrnil k	A
Debelo gorjačo je držal v pesti	sodnik	in je zamahnil in zabobnelo je	A
odkritosrčnih urah, trd in strog	sodnik.	Takrat je ves naš zadovoljni in	A
svojega govora do noči, ko bi mu	sodnik	ne opomnil, da je prav za prav	A
je kljub temu molčeč in strog	sodnik	umetnosti in še mnogoterim drugim	A
tukaj!“ Gospod župan, gospod	sodnik	in gospod predsednik krajnega	A
čisto premočen. ”Vroče je, gospod	sodnik!	“ ”Grozno!“ odgovori ta in zaobrne	A
takó globoko, da sta ga gospod	sodnik	in gospod predsednik krajnega	A
udeležil gospod . / . / stran 118 . /	sodnik,	njegov predstojnik in po Ognjiščkovih	A
ko bi jo nosil recimo gospod	sodnik.	Ali pri Mravljinčku zdi se, da	A
kakor tudi so se čudili gospod	sodnik,	gospod predsednik krajnega šolskega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani