sodnik (501-600)

županovci so odgovarjali, da je	sodnik	kakor Šefket paša, ki je moril	A
pravdi, iz noči porojeni. Župan in	sodnik	sta stopala vštric po široki cesarski	A
vštric po široki cesarski cesti.	Sodnik	se je držal jarka na levi strani	A
cvetoči in zoreči sadni vrtovi;	sodnik	se je oziral po lehah in senožetih	A
Bistro in bojevito je gledal župan,	sodnik	bolj mirno in zamišljeno. Sodnik	A
sodnik bolj mirno in zamišljeno.	Sodnik	je imel brke in dolgo, častito	A
nikoli. Kadar je bil počeščen	sodnik,	se je prijazno nasmehnil in priljudno	A
stiskal roko vdanemu prijatelju;	sodnik	pa je narahlo odkimaval z glavo	A
človeka; rejena pa sta bila obadva,	sodnik	in župan.Zato se je zgodilo nekaj	A
bilo nerodno gledati. Župan in	sodnik	sta hkrati stopila na prag, župan	A
stopila na prag, župan z levo,	sodnik	z desno nogo; zategadelj sta setako	A
rdeč in zaripel v obraz, tudi	sodnik	je nekoliko zardel in je težko	A
tako prečudno ravnata okrajni	sodnik	Adamura in mogočni župan Barjanec	A
radovedneži. ”Čemu?“ je vprašal	sodnik	gospo Marto samo. Takrat je	A
čemu pa ne delaš?“ se je razsrdil	sodnik.	”Saj bi!“ se je branil Šimen	A
Odkod da je doma, ga je vprašal	sodnik.	Ob tej besedi se je Šimnu čudno	A
grenko. ”Odkod da si!“ je vprašal	sodnik.	”Daleč je, daleč; zdavnaj je	A
več!“ ”Kaj bi tisto!“ je rekel	sodnik	in je bil jezen.Ker oči sodnikove	A
Pa so potem zvrgli na me, in	sodnik	je verjel.Pa so me zaprli v norišnico	A
gospodarju na Peči za varuha. In	sodnik,	poznavajoč Pušarja, se ni bil	A
svojega posla. Ko pa mu je o priliki	sodnik	zatrdil, da je to nekako priznanje	A
moram sporočiti... da se je postavil	sodnik	na stališče Vašega nasprotnika	A
zakaj ste tu?« je vprašal hipoma	sodnik.	Prikimala je z glavo in rekla:	A
Jok jo je posilil. »Gospod	sodnik,	« je govorila ihte, »kako morete	A
niste bili!« je dejal ko za se	sodnik.	In tako je šlo dalje,	A
pripoveduje, je vzkliknila: »Gospod	sodnik.	Nikdar se ne bo več zgodilo, pila	A
je bilo skoprneti od sramote.	Sodnik	je mirno pisal.In zopet nadaljno	A
nadaljno izpraševanje, brez konca.	Sodnik	jo je bil preje opozoril, naj	A
in obsojena. Žalibog ni mogel	sodnik	Marjanici prošnje uslišati, ali	A
trikotu pod obokom je prihajal	Sodnik	na oblakih neba in dihal besede	A
vikarjeve 1 glavar 2 notar 3	sodnik	4 oskrbnik, pobiralec dajatev	A
čustvoval: »Ne sodi ju, Jevane! Nisi	sodnik.	Sodnik, ki je njima, je tudi tebi	A
Nisi sodnik.	Sodnik,	ki je njima, je tudi tebi.On naj	A
kričala njegova trpinčena duša: »	Sodnik	nebeški!Samo svoj greh Ti morem	A
menda veš, da je Bog pravičen	sodnik,	ki bo sodil žive in mrtve?« »Vem	A
pokoren in ponižen,« je odvrnil	sodnik.	»Prečastiti,« je tedaj vzrasel	A
Kakor da dremljejo. Ali jih ne bo	Sodnik	zdajci prebudil: Surgite	A
denar za globe, ki jih je grofov	sodnik	nalagal tlačanom za zamujena dela	A
tistega, po imenu pa ne. Tolminski	sodnik	ji je predstavil vse biriče.Ko	A
denar. Ali je ni ukazal takoj	sodnik	prignati v Tolmin, da je coprnica	A
mu je bil v žlahti sam grofov	sodnik.	Ta sodnik je fantu nagajal, ker	A
žlahti sam grofov sodnik. Ta	sodnik	je fantu nagajal, ker je mladi	A
TOLMINCI PRITOŽEVALI Tolminski	sodnik,	ki je uradno in upravno služil	A
sam tak, pravdač Jakob Defacis.	Sodnik	je imel sicer povoda dovolj, da	A
v Tolminu, naj ga pričakuje.	Sodnik,	ki je bil zajel tolminsko pritožbo	A
bil vojaški in je jezdil iskro,	sodnik	lepo zalit in neroden, vrhu tega	A
»Pritožbo nosim,« je povedal	sodnik	in prožil grofu list, ki ga je	A
Služim vam, milostni,« je dejal	sodnik	in začel čitati. »Presvetli, Velemožni	A
grof. »In tako dalje,« je bral	sodnik,	»Premilostni Cesar, Kralj, Deželni	A
»In tako dalje,« je ponovil	sodnik,	ne da bi oponašal, marveč, kakor	A
ljudje, rebelles, uporniki ‒«	Sodnik	se je prekinil in navedel odlok	A
ne zadeva.« Grof je prikimal,	sodnik	je čital dalje. * periculum in	A
»Kanalje!« je zaklical grof.	Sodnik	je bral: »Še danes moramo namreč	A
ki je nagajal, je povzročil, da	sodnik	ni mogel gladko brati. »Za drugo	A
nejevoljno grof. »S kruhom,« je bral	sodnik,	kakor da je preslišal, »smo to	A
»Vse iz trte izvito,« tolmači	sodnik	grofu.»Milostljivi pač razume	A
Matija Jug je umrl,« je dejal	sodnik	z medlo šalo. »Dokler je živel	A
je pustil gospod grof,« je bral	sodnik,	»rajnega Gašperja Kavčiča tako	A
izvolite spomniti,« je odgovoril	sodnik.	»Zadevo smo spravili kot nerešeno	A
. / »Prosim,« se je poklonil	sodnik.	»Berite!«	A
mandatum* gospodov komisarjev.«	Sodnik	je premolknil, kaj neki bo dejal	A
Item nas tožijo,« je nadaljeval	sodnik,	»da ne plačujemo novih doklad	A
začel poslušati bolj pazljivo.	Sodnik	mu je pokazal nekaj pobotnic in	A
Hitreje kakor doslej je bral	sodnik.	Grof sam je bil truden in je šel	A
»S temi pobotnicami,« je bral	sodnik,	»je tako, da je moral plačati	A
konec, vaša milost,« je dejal	sodnik	in bral: * ex urbario: iz urbarja	A
Prosim, gospod grof!«	Sodnik	je dobral.Grof je pognal konja	A
»Kakor želite,« je odgovoril	sodnik.	Grof je vprašal: »Pa kako ste	A
izvirno.« »Izvirno,« je pritrdil	sodnik.	»Pa da ste ga mogli prestreči	A
sem natančen in čuječ,« je dejal	sodnik,	ne da bi povedal, kako je prišel	A
Prečastiti gospodje v Čedadu,« je dejal	sodnik	podobno vedro, »so pravdarji,	A
Vile v vamp!«	Sodnik	je slišal.Pridržal je konja in	A
Takrat se je grof ozrl.	Sodnik	je spodbodel konja in dejal:	A
»Kako?« je vprašal grof.	Sodnik	mu je stolmačil.Grofu je lice	A
Čigavo je ščene?« je vprašal.	Sodnik	je povedal za Gregorja Kobala	A
v Tolminu.« Pognal je konja;	sodnik	z biričem se je gnal za njim proti	A
Tolminskem nekaj kuha, pa je to reč	sodnik	šele zdaj uganil.« Obstal je igralsko	A
Uro pozneje je poslal tolminski	sodnik	Locatelli posebnega sla v Gorico	A
skrajnosti. Kakor mu je svetoval	sodnik,	je povišal plačo oboroženim biričem	A
zase. Zapodil jih ni, ker mu je	sodnik	tako svetoval, češ da bi utegnili	A
se oškodovancem stori pravica.	Sodnik	je poveril ta posel Mohorju Kacafuri	A
puntali pa pri cesarju pritožili?«	Sodnik	je pohvalil Mohorja in ga za izredno	A
pripomnil grof nekam malomarno, naj mu	sodnik	pošlje v Gorico po zanesljivem	A
preračunil svoj zadnji prebitek.	Sodnik	je obljubil, da pride z denarjem	A
denarjem drugi dan. Grof je odšel,	sodnik	pa je poklical blagajnika, ki	A
sta si bila skoraj tuja, dasi	sodnik	ni imel sicer nikogar svojih in	A
ponižujočo psovko v obraz. Mirno je	sodnik	vzel list, napisal nanj kratko	A
iz službe, je vzkliknil mladi.	Sodnik	se je porogljivo smejal, naj pa	A
pogoje, ki mu jih je narekoval	sodnik.	Utehe za tako suženjsko svoje razmerje	A
poklical stric tisti dan k sebi, je	sodnik	že na prvi pogled spoznal, da	A
bolan.« »Lep red to,« je mrmral	sodnik.	»Ali hočeš reči, da bi spet rad	A
odgovoril. »Če nisi bolan,« je rekel	sodnik,	»si se nalašč odtegnil, da te	A
odgovoril. . / . / stran 133 . /	Sodnik	je vstal in dejal: »Vstani!	A
dragi?« se je navidezno začudil	sodnik	in se igral z mladim.»Ne razumem	A
dragi?« je vprašal uradno hladno	sodnik,	ne da bi dogovoril.A pogledal	A
Ukažite, naj me zaprejo.«	Sodnik	ga je srepo gledal.Potem je dejal	A
»Nisi mislil,« se je porogal	sodnik,	»samo izposodil si, jeli?« Uporno	A
« »Kaj, kaj, kaj?« je planil	sodnik.	»Kradli so!« je udaril mladi in	A
praviti,« se je umikal mladi.	Sodnik	se je našel. »Koliko si vzel?	A
vinarja mi odslužiš!« je rekel	sodnik	in vstal.Blagajnik je ostal sam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani