med (501-600)

menoj, razloček, kakor	med	soncem in nočjo.Nikdar	A
prideš. Predolgo si že	med	to ošabno gospodo.Ali	A
Gospod grof! Hoče se vreči	med	bojevnika, v tistem hipu	A
opravke tu doli okoli in	med	potom sem bil namenjen	A
razgovoriti se, kar se najbolje	med	nama samima govori SOTEŠČAN	A
Thalloczevo. Pa tudi	med	tema dvema bom jaz izbiral	A
kako ima ravnati ž njim.	Med	potom je Fridrih tvoj	A
stran 89 . / zatrosila	med	očetom in enim sinom in	A
sede okoli mize gostje,	med	njimi: Žagar, Zavrle,	A
kolovoznice v več steza	med	redkimi smrekami.Na desno	A
beži k družbi, ki prihaja	med	drevesi.)Slavko! Slavko	A
pojdemo kam v gozdove	med	Indijance, ti boš pa amerikanskim	A
hehe! Jaz ne bi bil rad	med	njimi.Zdi se mi, da ne	A
slovenske vasí, Na sredi	med	bélimi hrami Tam lipa	A
okuša úst gorkih tvojih	med,	Rubína njih je vender	A
Kadar močna vez vse tri	med	sáboj V zvezi skupaj veže	A
Zobórja besno, Rodna kri	med	sáboj se proganja! Iz	A
gaja, košatih drevés,	Med	pisanim cvetjem tvoj grob	A
grajska hči. Kar róžica	med	cveti je, Nevesta med	A
med cveti je, Nevesta	med	dekléti je. Sred grada	A
Domače boš kraje ostávil,	Med	tujimi hodil ljudmí, Zaklád	A
hišoj gneče, Ves denár	med	njé svetník pomeče. »Hvala	A
temnem lesi, Ob prepadih,	med	brlógi ... Kjé si?	A
líc Stojí sveti Peter	med	vrati. »Kdó duša si božja	A
Ponosen sem in sem vesél, Da	med	Ilirci žijem; Bog žívi	A
so skok na skok Morít	med	orače beneške. Čuj krik	A
cvetja duh. Le sem in tja	med	veje žar posveti, senice	A
moral leta sem težavna	med	tujimi ljudmi. Zato se	A
spominke sem z njimi nagrobne	med	nemimi mrtveci radosten	A
morem in iti ne smem,	med	svoje predrage mi brate	A
spomine in upe vsakdo	med	nami si v prsih je zgradil	A
znanec moj, ali kdorkoli	med	rojaki napev naj tožen	A
vse gorko hrepenenje!	Med	tujimi grobovi spem.	A
mi ponižno, kakor mora	med	oleandri rasti brinjev	A
glas ob njih vrši tožeč: »	Med	brati ni spomina več!	A
glas ob njih vrši tožeč: »	Med	drugi ni spomina več!	A
jata. Kozak ubit počiva	med	njimi na travi zeleni	A
alge klonijo nad vali, in	med	stebli roj zlatic igra	A
Ve pri meni bivate.	Med	svetom onih mož ne morete	A
mojo sobo in poleti lahkà	med	živi svet, pod sončni	A
zdaj v svetišče mirno	med	gorami sredi slamnih koč	A
»O nedomiselni poet,	med	dvema dobama viseč razumel	A
niti Kette? Ne štejem se	med	kilave očete, ki v sebe	A
obraz kakor živi ‒ in	med	njimi ali stopim tudi	A
v noč. Živ stroj si	med	mrtvimi stroji, tiran	A
gostih las visoko čelo, in	med	okusil sem in tanko želo	A
al′ nebesa? Čemu se	med	sabo tlačimo, gazimo?	A
sam ne veš. Ali kdo	med	živimi za tabo, ko te	A
Očitanje Vetrič	med	vrhovi veje. k njemu mlada	A
vstran, kadar jo srečam	med	ljudmi. In vendar - lepa	A
šepečejo bleščeči tisoči.	Med	njimi kot srebrn čoln	A
polna čebelic. Zakaj? I,	med	je sladak. Hodil je gori	A
deva prikaže tiho šumeč	med	grmovjem. Zakaj? I, v	A
razkošne rože valov dotikajo,	med	njimi pisane kače nakvišku	A
se tako zamaknil, tam	med	črnimi vodami kaj si novega	A
miline, a kaj - ko je	med	nama taka meja, ki je	A
pihlja zefir in tiha luna	med	oblaki plove, leté čarovnice	A
Zastonj!... Visoka stena je	med	nama, ki nihče dalje in	A
obkrožati. o, da bi pravega	med	sateliti izbrala si kedaj	A
zastori spusté. In duh se	med	spomini lahno vije in	A
si poln sladkosti hitel	med	kore svetlih mirijad.	A
svetli zori se prikaže	med	oblaki, med svobodnimi	A
se prikaže med oblaki,	med	svobodnimi junaki prosta	A
te, ali bi zaklel?«...	Med	valovi zibal šopek se	A
bolnó in jo tolažita, a	med	seboj se hudó, hudó ta	A
prepirata, a majka umira	med	tem! A jaz, ki ljubim	A
jezen, sicer ljubezen bodi	med	nama, pa čašo primi, malo	A
zdaj zapustila, da si	med	žene mlade stopila? Več	A
vaš - potoček, kakšen	med	menoj in vami, kakšen	A
pot si je naredil sam	med	trni. Prišel v grad, hodnike	A
stran 239 . \/ Eno	med	njimi - ah, to je krasota	A
Oj, raste on!	Med	literati, Davalagiri med	A
Med literati, Davalagiri	med	gorami; z rokami svetle	A
pomoril mraz ne bo; ak hočeš	med	Slovence, de tvojo čast	A
vežé, kaj de je, komej	med	nama se ve. Marsikdej	A
zmeša, ko me zagledaš	med	drugmi ljudmi, marsikdej	A
/ stran 17 . / Trdna	med	nama vzdiguje se stena	A
ne príšel v drugo! Ti	med	materne petice si poslal	A
omožil dókaj deklic, in	med	njimi mojo ljubco, mlado	A
lepih deklic v njem cvete,	med	njimi judovsko dekle.	A
sedi, le malokdej gre	med	ljudi. Prišel je spet	A
prepira trudna dolzega	med	sabo se umiríla; in trum	A
Severe, njega ljubce,	med	njimi videt′ ni. Skrivéj	A
kraljuje mir, zasliši	med	mrliči gospod glasen prepir	A
oknam godejo godci trijé,	med	njimi tam gode ljubi njé	A
vzame s sabo. Pesmi svoje	med	stoglasne v gójzdu zliva	A
bukve vsak šušmar dajé	med	ljúdi, ta v prozi, úni	A
tol′kanj ljuljke tuje	med	lepo, čisto slavšno zasejane	A
ga, upije, to, bratec!	med	učene gre lingviste, in	A
čebelice zasrane, de bi se té	med	nami zamorile, tragedije	A
Sem videl čislati le to	med	nami, kar um slepí, z	A
tvojega imena; v nji bom	med	slovenske brate sladki	A
imele, al kar ti cveteš	med	njimi, vseh lepot nobena	A
uzdígnile temníce. 5	Med	otróci si igrala, draga	A
vojšak, ki ga trobenta vabi	med	kanonov grom, kaj plačilo	A
té bódo morebit′ ostale	med	njimi, ker njih poezije	A
srca vnel za čast dežele,	med	nami potolažil razprtije	A
prejšnjih pratka, bila	med	vama govorica sladka,	A
šopírjo se bramini, en dan z	med	njimi ujetimi kristjani	A
vse naróde, narstarši	med	jeziki jezik bóde, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani