Ona pa je tam sedela, orosile so solzé njena lica zarudela; meni tolklo je srcé.
Očitanje Vetrič med vrhovi veje. k njemu mlada deva deje: »Ej; vetríček. ti si tiček, kakor so moški vsi, listek poljubiš, češ da ga ljubiš, da ti zanj srce gorí... Z listka lic vedrih smukneš - na nedrih drugih se ziblješ en čas, listek pa vene, njega kot mene strl jesenski bo mraz.«