Da dolgčas bi pregnal, morda odpre jih kdo, prebere kaj, namrdne se, pogleda v tla in vrže jih mrmraje v kraj. »O nedomiselni poet, med dvema dobama viseč razumel nisi svojih let, razumel ne bi naših več. Kot roža nisi se razvil z bogatim vonjem v sončni dan, zdaj breznov sneg te je moril, zdaj si venel od slane žgan.