me (3.701-3.800)

sem brala o domovini,	me	je prav tako stiskalo	A
trdo otirala obraz ter	me	včasih ošinila s pogledom	A
pomislila nisem. Kakor da	me	ni.Kakor da mi nihče ne	A
je prekladala piskre in	me	samo včasih ošinila s	A
Prav gotovo. ‘Poglej	me!	’ se je zadrl vanj oficir	A
spet zakričal: ‘Poglej	me!	’Obrekar je spet pogledal	A
Orlič,« je odvrnil in	me	premeril.Njegov pogled	A
pogorelo hišo. Peljal	me	je v izbo, kjer si je	A
deročem toku. Tako čudno	me	je stisnilo pri srcu,	A
bosopetil mimo Ravničarja, da	me	ne bi slišal.Pa me je	A
da me ne bi slišal. Pa	me	je slišal.Obrnil se je	A
slišal. Obrnil se je,	me	pogledal s svojimi velikimi	A
glavička!« je poskočil, ko	me	je zagledal.»Povej, ali	A
vzkliknil Modrijan in	me	prijel za uho.»Le počakaj	A
počakaj!« mi je požugal in	me	obrnil proti trgovini	A
sva prijatelja in imel	me	je res rad.Še nikdar me	A
je res rad. Še nikdar	me	ni bil tako grdo odslovil	A
zelo živo govoril. Prej	me	ni zanimalo o čem govori	A
čem govori, zdaj pa, ko	me	je odgnal, me je prijela	A
zdaj pa, ko me je odgnal,	me	je prijela radovednost	A
otroška ušesa. Tudi to	me	je malce jezilo, a sem	A
vanj. - Revolucija? -	me	je spet debelo pogledal	A
poskočil. Bil sem jezen, ker	me	ni poslušal, kakor je	A
bo! - Da bo visel? -	me	je debelo pogledal.Potem	A
božjički, usmilite se	me!	Usmilite se me! ...‘	A
usmilite se me! Usmilite se	me!	...‘Pa bomo vsi molčali	A
ganil zanj. Ravničar	me	zabodeno gleda, pa mu	A
stopil v tolmun. Zbegano	me	je pogledal in zagrmel	A
gorečnostjo. Temnikar	me	je premeril s čudnim pogledom	A
lepo te prosim, pusti	me	zdaj pri miru! ... In ne	A
In ne bodi hud! ... Saj	me	razumeš?« »Razumem	A
globoko odjeknil v meni, da	me	je kar zabolelo.Vzdrhtel	A
Hoj! ...« In zbudil	me	je prav hlapec Cene, ki	A
božjički, usmilite se	me!	Usmilite se me! ...‘	A
usmilite se me! Usmilite se	me!	...‘Pa bomo vsi molčali	A
nisem niti ganil, kakor bi	me	neka neznana moč tiščala	A
po kolovozu, kolikor so	me	nesle noge. Ustavil sem	A
3b . \/ . / »Gledal si	me,	gledal!« je pribila Milica	A
ob koncu vojne. Takrat	me	je vsak večer sprejel	A
kraju, vsako jutro pa	me	je iz bežnega sna poklicalo	A
odločilnimi dogodki, ki so	me	takoj potegnili na cesto	A
potegnili na cesto ter	me	z vrtoglavo naglico veselo	A
vame še pred nasmehom,	me	je kakor dobra domača	A
pomladne noči. Zazibalo	me	je ter me začelo dvigati	A
noči. Zazibalo me je ter	me	začelo dvigati više in	A
više in više. Prav kmalu	me	je dvignilo v tako visoko	A
prodoren in močan, da	me	je pahnil z oblakov visoke	A
črno praznično obleko, ki	me	je včeraj tako bridko	A
kratek hip. Spoznala	me	je in skočila k meni s	A
za obledelo črno ruto,	me	vsega objela s svojim	A
prekladala ... O, nikar	me	ne glej tako debelo, saj	A
toda tiste besede so	me	kljub temu zadele, kakor	A
temu zadele, kakor bi	me	bil sunil z nožem.Lahko	A
našla odgovora. Martin pa	me	je še enkrat sunil in	A
zamahnil z roko. Zazeblo	me	je do kosti, toda prišla	A
žive pokopavaš?’ Martin	me	je pogledal izpod čela	A
spet ušel izpod rute, in	me	bistro pogledala, češ	A
Pomisli, že prvo noč	me	je v snu kar nenadoma	A
muko pritrdil. - Pa so	me	le držale v krempljih	A
svoj uporni pramen in	me	ošvignila z živim pogledom	A
rokama zgrabila za glavo,	me	skoraj z grozo pogledala	A
nepremično. Začutil sem, kako	me	počasi prevzema stari	A
obledela okrogla številčnica	me	je vdano gledala in mi	A
teta stala zraven mene in	me	zaverovano gledala, kakor	A
boš videl nikdar več!«	me	je ta misel z novo močjo	A
človek zmeraj najde ... Ali	me	poslušaš? - Poslušam	A
je bil na pravi ... Ali	me	poslušaš? - Poslušam	A
- Ne samo meni! -	me	takoj zavrne.In nato vzdihne	A
Knjige... Ali	me	poslušaš? - Poslušam	A
hotel.’ Tiste besede so	me	zelo razveselile ...Ali	A
zelo razveselile ... Ali	me	poslušaš? Molčim	A
Molčim. V grlu	me	davi in sram me je, kakor	A
V grlu me davi in sram	me	je, kakor bi me spraševal	A
in sram me je, kakor bi	me	spraševal o ljubezni.	A
da bi ga prehitel. Pa	me	on prehiti: -	A
vesel. Še molčim, še	me	davi v grlu in še me je	A
še me davi v grlu in še	me	je sram. Ne, zdaj moram	A
take vojne pravične ... Ali	me	poslušaš? - Poslušam	A
sloni ob borovem deblu in	me	gleda skozi zaveso poševno	A
počasi vzdigne roko in	me	začne odganjati:	A
Zadnje tri besede so	me	zgrabile kakor klešče	A
Nehaj!«	me	je nestrpno prekinila	A
patetično, zakaj zdramil	me	je lastni glas.Pretresljiva	A
of the Light Brigade,«	me	je zaničljivo opomnila	A
sem zamrmral in stresel	me	je mraz. »In tudi to vem	A
« Tesnoba in vest sta	me	že grabili za srce, zakaj	A
Toda tiste besede so	me	kljub temu globoko ganile	A
vprašujoče zagrči prijatelj in	me	ošine z nejevoljnim pogledom	A
odgovori. Niti pogleda	me	ne.Glavo ima skoraj na	A
vprašuješ? - buhne vame in	me	zaničljivo pogleda z vdrtimi	A
Vzdignem glavo: soseda	me	sočutno gleda.	A
Zdrznem se - in bliskovito	me	prešine pekoče vprašanje	A
isti hip se zavem, da	me	sosedje gledajo.Čakajo	A
Ali ne morem? V grlu	me	stisne, srce mi začne	A
grem iz dvorane. Noge	me	nosijo nekje zelo visoko	A
so v resnici. Nosijo	me	po ozkem, dolgem hodniku	A
Jastreb! Gleda	me	nepremično, nato vzdigne	A
naposled res to jaz ? -	me	prešine. Naglo se obrnem	A
pisal o tem! Tesnoba	me	grabi.Zravnam se in globoko	A
globoko zajamem sapo. Tedaj	me	v prsih zaboli.V sebi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani