me (4.001-4.100)

imel kam položiti, če bi	me	doma ne čakal mlin, ki	A
zapustil. Kakor razbojnika	me	ženejo domov. Kakšna pravica	A
dajali kakor psu, in otroci	me	bodo zasmehovali na cesti	A
je rekla. »Kaj	me	pa tako zijate! Mar niste	A
zvito smehljal. »Naj	me	le zijajo,«si je rekel	A
in se ves tresel. Zdaj	me	bodo prijeli, si je rekel	A
ji stisnem roko. Pa če	me	vpričo vseh ozmerja, in	A
Ja, kaj pa sanjaš? Kam	me	pa vlečeš?«se je začudil	A
tudi drugi vedo; saj so	me	zaradi tega že prijemali	A
imel prej časa, da bi	me	obiskal.Saj sem vam zmeraj	A
spravil na noge. Eh, če	me	ne bi zadela nesreča,	A
njega, pravi čudež, da	me	že niso nagnali,«je govoril	A
pa že, najbrže, samo če	me	spet ne primejo.«	A
kmalu, je pomislil, in če	me	hlapec ne najde v listju	A
da si taka, pojdi pa	me	naznani orožnikom, da	A
pohištvo. No, in rada	me	je imela, in smilila se	A
vesela, pa tudi zelo rada	me	je imela, saj sem bil	A
d'una cane. Uničil si	me.	Oba si naju uničil.	A
rameni. »Rad bi vedel, če	me	sploh poslušaš?«	A
to je napuh, češ glejte	me,	plačam za mašo, pa sem	A
se recimo vrnila in bi	me	videla tako umazanega	A
vprašal oče. »Stresa	me,	« je priznal s težkim srcem	A
bil edini otrok. Oče bi	me	bil prav lahko dal v šole	A
za kmeta. Kmečko delo	me	ni prav nič veselilo.	A
TOLMIN 43 . / . \/ . / Pa	me	niso vzeli zaradi krčnih	A
spomnim vseh svojih sanj,	me	je še zdaj skoraj sram	A
videle moje oči, na Reko pa	me	cesta ni zanesla še nikoli	A
pomagati. Glej, ljudje	me	sovražijo.Ne Slovenec	A
kruh. Bil je potrt in ni	me	pogledal v oči.	A
je dejal, čudno, da se	me	še spominjaš, saj je že	A
sem prišel. Zapodili so	me	iz službe.Ničesar nisem	A
...« počasi ponovijo in	me	vprašujoče pogledajo.	A
vprašanja. Samo rahlo karajoče	me	pogledajo in se nato spet	A
Popolnoma sama!« se bahata in	me	gledata s pogledi, ki	A
Otroka obstaneta in	me	začudeno pogledata.Nato	A
a ne najdem. Otroka	me	premerita, nato pa spet	A
kar omahnejo. In gledata	me	tako potrto, da me skoraj	A
gledata me tako potrto, da	me	skoraj zaboli pri srcu	A
škatle.« »Brez škatle?«	me	užaljeno zavrne starejši	A
ne klopota, toda mlajši	me	prehiti: kodrasto glavo	A
kodrasto glavo nagne na rame,	me	pogleda prav milo in hkrati	A
vdam zaradi tega, ker	me	gledata s tistim predirljivim	A
Glej, da mi ne padeš!«	me	je opomnila mama.	A
počena kosa!« »Veš kaj?«	me	je prešinila nova misel	A
beži, beži, tepček!«	me	je s smehom zadržala mama	A
se hitro zlagal, da bi	me	mama še bolj pohvalila	A
k steni. In klopotec	me	je sladko uspaval s svojim	A
kar odrevenel: prešinila	me	je nova bolečina in moj	A
se samo oddahnem. Takoj	me	zgrabi hujša skrb: spomnim	A
zasnežena kopasta gora. Stisne	me	v grlu in kolena se mi	A
dosežem prvo vejo. Smrt	me	ni niti opazila. Srečno	A
Nikdar ga ne bom dosegel!«	me	prešine. A glej	A
se mi tresejo, v rokah	me	lomi krč in bolj in bolj	A
lomi krč in bolj in bolj	me	zebe v ramena.Od strahu	A
skozi te sence. Zgrabi	me	strašna groza, dih mi	A
na robu postelje, oče	me	je stresal in mi ljubeznivo	A
mami. »Kaj si sanjal?«	me	je vprašala tako nenadoma	A
nisem mogel povedati, ker	me	je prej stisnilo v grlu	A
No, no, potolaži se!«	me	je bodrilno počohala po	A
svoj sklep. »Ne, ne!«	me	je zadržala.	A
tisti nesrečni klopotec	me	je bolj in bolj vznemirjal	A
kalil veselja. Peljeta	me	k češnji.Tam so že zbrani	A
Toda sok je grenak. A to	me	ne boli preveč.Še bi rad	A
poslovil. »Kam pa?« so	me	začudeno vprašali prijatelji	A
Vsaj vi niste! Če bi, bi	me	ne bilo!« »A tako	A
Matic napadel. »Kadar ga	me	sreča me, se ga zmeraj	A
»Kadar ga me sreča	me,	se ga zmeraj ustavi se	A
zmeraj ustavi se in ga	me	gleda me!« se je jokaje	A
ustavi se in ga me gleda	me!	« se je jokaje pritoževala	A
»Kakor zaboden vol ga	me	gleda me! ...«	A
zaboden vol ga me gleda	me!	...« »Katra, za	A
napadel te! ...« »Če bi	me	napadel?« je Hotejec razširil	A
razširil roke. »In mene	me	ga je napadel me!« je	A
mene me ga je napadel	me!	« je solzavo rekla Katra	A
vprašal Hotejec. »Matic	me	ga je napadel me « je	A
Matic me ga je napadel	me	« je počasi povedala Katra	A
odvrnila Katra. »V Žlebeh	me	ga je napadel me ...Šla	A
Žlebeh me ga je napadel	me	...Šla sem ga mimo Štrukljevega	A
te ni zgrabil?« »Ni ga	me	zgrabil me,« je priznala	A
zgrabil?« »Ni ga me zgrabil	me,	« je priznala Katra, toda	A
takoj je dodala: »Pa bi	me	ga prav gotovo zgrabil	A
ga prav gotovo zgrabil	me,	če se ga ne bi od strašne	A
počasi povedala: »Saj ga	me	ni v resnici napadel me	A
me ni v resnici napadel	me	...Samo sanjala sem ga sem	A
sanjala sem ga sem, da	me	je napadel me ...In vsa	A
sem, da me je napadel	me	...In vsa mokra sem ga bila	A
izbruhne v smeh. »Kaj ga	me	tako gledaš me?« je jokaje	A
Kaj ga me tako gledaš	me?	« je jokaje vprašala potovka	A
Če se ga ne bi bala se,	me	ne bi v sanjah preganjal	A
bi v sanjah preganjal	me.	« Hotejec je pomolčal	A
prečista Devica, Matic	me	ga je me ...« Ljudje	A
Devica, Matic me ga je	me	...« Ljudje so se	A
»K Loputniku grem, da	me	obrije,« je počasi povedal	A
mizo. »Ko boš pojedel,	me	pokliči, da ti jo spet	A
švignila mimo. »Ustrelili so	me	...« ga je prešinilo.Odprl	A
brivskega čopiča. »Kdo	me	bo zdaj strgal? ... « ga	A
djala, ko	me	je dete pestovala ...«	A
djala, ko	me	je dete pestovala ...«	A
Študiral sem. V zavod so	me	dali.Iz ust so si jemali	A
pisma. In ko je prišlo,	me	je stresel mraz.Zgrabil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani