nova beseda iz Slovenije
razpasla na škodo kmeta. Mesta rada gledajo | visoko, | dočim gre kmet za svojim neposrednim gospodarjem | A |
uresničijo. ENEJA SILVIJ Stremljenje moje gre | visoko | pri Bogu in ljudeh.Jaz čutim v sebi neizmerno | A |
prvi ženi, da bi te mogel dvigniti iz nič ‒ | visoko. | VERONIKA Vse to prevara je, vse to je gnusna | A |
Zagrebačko goro do vrha Slemena ti spremenim v | visoko | ograjeni prekrasni perivoj in tri sto vil in | A |
se bo valil do nebes in srečne zvezde, da so | visoko, | ker ne bodo okužene. HERIČ Morebiti, da ne | A |
sva vkup? Zdaj šele zastopim, zakaj mene tako | visoko | povzdigniti hočejo.Jaz bi njim služil, oní pak | A |
povej Matičku ‒ TONČEK Skozi to okno; saj tako | visoko | ravno ni.Gre tja in pogleda skoz okno. | A |
Naj bo tedaj jih. | Visoko | učeni gospodje!Oní bodo lahko zastopili, da | A |
rudnika se bodo razmaknile in dvignili se bomo | visoko | v svobodo, Kelt ob Keltu, pes ob psu, keltski | A |
moj račun ... In kljub temu, da je naša cerkev | visoko, | kot še nikoli doslej, slišim, da moje delo in | A |
razločno, čeprav s tolikšne višine, kajti bila sem | visoko | zgoraj, ugledala tvoj obraz.Bil je miren, hladen | A |
zavedaj, da si in ostaneš le človek! GREGOR | visoko | dvigne plezalsko vrv: To je, gospoda moja, | A |
neki koristi preprostim, pobožnim kristjanom to | visoko | disputiranje. BONOMO: Preprostim, pobožnim | A |
Textor v svoji delovni sobi. Stoji na stolu pred | visoko | polico in izbira med knjigami.Trkanje po vratih | A |
V lini na debelih lesenih vratih se prikaže, | visoko | in na kratko ostrižena glava bolničarja Volodje | A |
jarku ob cesti? Veličina v jarku, mizerija | visoko | zgoraj na cesti...«Takšne ti stresa naš zgodovinar | A |
sicer pač opravlja svoje stvari. KAPETAN hodi z | visoko | dvignjeno glavo in z rokami na hrbtu, videti | A |
celice do celice, tudi on v pretesnem suknjiču, z | visoko | na Adamovem jabolku zavezano kravato, ki ga | A |
povsod ostali svetlordeči madeži, na obrazu, na | visoko | ostriženem tilniku, tudi po srajci in rokah | A |
štirikrat, šele takrat se mu ostali pridružijo. ( | Visoko | dvigne dirigentsko palico in gre dvakrat okrog | A |
Samo vzdržati morava. Človek se naglo in | visoko | dvigne. Tišina. | A |
zadevo. Da, tudi zavarovati sem se že hotel, za | visoko | vsoto, proti nezgodam.Toda prvič so premije | A |
po videzu. A jaz cenim gospoda Stoparja tako | visoko, | da bi mi bilo skrajno neljubo, ako bi ga vi | A |
EMILIJA Papa, ne morem drugače. Jaz cenim | visoko | gospoda doktorja, ga milujem, mu želim vso srečo | A |
ki ima bodočnost pred seboj. Jaz sem ga vedno | visoko | cenil. GOSPA Krotiti ga bo treba; pristriči | A |
Pred kočo miza in klopi krog nje. | Visoko | drevo za kočo spušča vejo do strehe.Na levi | A |
Okna na vrt. V levem kotu lepa, | visoko | nastlana postelja.Miza in stoli. | A |
predpasnik iz sivega platna čez drugo obleko. | Visoko | je izpodrécana.Nekoliko v zadregi si oteplje | A |
nazaj počesani in nad tilnikom speti lasje, | visoko | čelo.Oči zrejo v zatopljenem pričakovanju, polne | A |
74 . / Na sebi si imela dolgo spalno srajco, | visoko | zapeto in s čipkami ob vratu, na svoji nočni | A |
si jo zagledal, je iztegnila svoj dolgi vrat, | visoko | je dvignila glavo in se s svojimi temnimi, okroglimi | A |
In kako lep je tudi ta dan ... Kajti na vrhu, | visoko | nad vsemi vodami, je gora. Marjan Kozina | A |
Povsod naokoli zeleni otočki z drevjem, ki raste | visoko | pod nebo, meče gosto senco in me kliče ...Vendar | A |
vse zapisano ... vse kar ste trpeli, vse kar ste | visoko | mislili.Ni mi domače, skoraj strah me je ... | A |
postelja, majhna miza in stol; nad posteljo zelo | visoko, | tako da ga vidi komaj gledalec z balkona, je | A |
Veš kaj, Poljanec: privijva luč, postaviva jo | visoko | - od daleč bo videla, da čakava nanjo.Sname | A |
pogleda v izbo. MATI: Pojdi do stopnjic, | visoko | vzdigni svečo; njene korake slišim. NOVLJAN | A |
suha postava; polna temna brada, sivo melirana; | visoko | čelo je nerodno pokrito s temnimi, redkimi lasmi | A |
in ne sliši se drugega, kot šumenje hrastov | visoko | nad skalami ...To bi bilo čudovito. | A |
živeti, Francka, zato dosežejo vagabundi vsi tako | visoko | starost.Saj bi se lahko še danes potepal bogvekod | A |
bi si bil mislil, da se boste povzpeli tako | visoko... | KANTOR: No, da! | A |
Šanse dobre, mandat zagotovljen... za prokleto | visoko | ceno...Če je vredno življenje te cene! | A |
zelo tesno izbo, z zastorom oddaljeno; tam je | visoko | tik pod stropom omreženo okno, pod oknom miza | A |
sem bil otrok, sem si časih zaželel, da bi bil | visoko | tam med zvezdami, ali na mavrici, in da bi gledal | A |
stojim, pa se mi zdi, da si daleč onkraj morja, | visoko | onkraj zvezd!Tvoj obraz vidim, tvoje roke bi | A |
na levi duri iz veže, v ozadju, par stópnic | visoko, | male duri v izbico Troje žensk sedi | A |
razodeva in vsa njegova zunanjost priča, da | visoko | drži bandero doline šentflorjanske.Kolikor je | A |
je bil gol; ves vrat, globoko; roke do ramen, | visoko; | in ves vrat... res... hm; polne roké, bele... hm; | A |
preko široke široke ravni... in nebó bi sijalo | visoko | visoko... in zvezde bi padale... padale v moje naročje | A |
široke široke ravni... in nebó bi sijalo visoko | visoko... | in zvezde bi padale... padale v moje naročje! | A |
miru, bodite z njimi prijazni in stavite jih | visoko | nad Delaka; ponižajte in osmešite ga pred njimi | A |
doslej uklepalo duhá, da se ni mogel povzdigniti | visoko | nad zemljo.Svobodno in mirno stopim potém pred | A |
stvarí po njegovem odstopu. Delak priveslá | visoko, | to je nedvomno.Treba je le še, da nastopi trdno | A |
zdí se mi, da nimam telesa in duša se dviga | visoko | ... visoko. MLAKAR: Tvoj dih je vroč, kakor | A |
mi, da nimam telesa in duša se dviga visoko ... | visoko. | MLAKAR: Tvoj dih je vroč, kakor plamen, da | A |
čela Cyntije; in ní škrjanec, ki njegova pesem | visoko | se nad nama vspenja k nebu. Ostanem rad, nič | A |
jo videli: in zdaj žalujete, ko je povišana | visoko | nad oblake, do nebes?Kakó je napačna ljubezen | A |
... Kamor želite ... GRUDNOVKA: Tam je nebo | visoko | in zrak je čistejši.Vstane. | A |
bolj zase. . / . / stran 223 . / Plezal sem | visoko, | visoko, zmerom višje; vsi drugi so bili globoko | A |
. / . / stran 223 . / Plezal sem visoko, | visoko, | zmerom višje; vsi drugi so bili globoko pod | A |
pričale jasno, da Gruden ni ustvarjen za tako | visoko | nalogo, kakor si jo je stavil sam in da ni vreden | A |
gozd? Jaz na vašem mestu bi si napravila vilo | visoko | gori, kje v gorovju, sredi jelk in skal ... To | A |
predrznosti celo vščipnil v roko, in sicer precej | visoko | nad komolcem. KOKALJ Ne, ne, ne. | A |
ž njim. Veš, to nikdar ne škoduje, znanje z | visoko | gospôdo.Ti premoreš tako malo imenja po svojih | A |
ta čast ne prinesla sreče, kakor da bi mi to | visoko | ime ne pristajalo. META Kaj zapoveste, gospa | A |
Baš vstal je iz pérnice mêhke.« »Hm, solnce | visoko | na nebu je že, Po polji še prazno in tiho je | A |
vstajajo iz groba, sluteč otavne zemlje preporod. | Visoko | v vejah ščinkovec popeva, škrjanec dviga se | A |
venca iz teh cvetic. Tvoj ženin je včeraj v | visoko | planino odvriskal z grajščakom drznim na lov | A |
O srce, kdo ume te? Daleč tam, | visoko | tam čaka rajska nas dežela. Trudno pot ustavi | A |
samo sem videl tvoje lice, pod senco gostih las | visoko | čelo, in med okusil sem in tanko želo občutil | A |
veselim obrazom, snežniki kipijo v zvezdíce | visoko | nad nami, pokriti so z mrazom. Zapuščeni | A |
Carlo I Na tisoče let, vsak dan hitiš čez | visoko | obočje k nižinam obzorja v mehko naročje vesoljnega | A |
moji ljubi morebiti? Hm, morda hočem kam | visoko | priti, hm, morda pa še sam tega ne vem? O vem | A |
ni, pa ne toži z nirvano! Kako li boš videl | visoko | zvezdíco skoz steklo prozorno, a z motno zenico | A |
in snujta; duh, srce, popoludne delujta, Bog | visoko, | znanost je globoko, a brez volje ti ni bolje | A |
pogrébci vanj vpirajo oči. De je lepó, bi sodil, | visoko | čelo, vsak, ak bil bi nekakóvi zapustil ga oblak | A |
72 . / Ribič Mlad ribič cele noči veslá, | visoko | na nebi zvezda miglja, nevarne mu kaže pota | A |
železni Jeremíj žalost globoko; pesem svojo je | visoko | Salomon pel od ljubezni. Kómur pevski duh sem | A |
ga Mihéla s Petrarkam djala sva sonete svoje, | visoko | moja skled′ca je zletela. Pridjála čednosti | A |
daleč, daleč tjà v puščavo, in ovenča se z | visoko | slavo ... Podučuje v Meki svoje drage: | A |
ljubezni vroči mladi Sihem in čarobna Dina ... Že | visoko | splavalo je solnce, ko vzbudé se Jakobovi | A |
obstojí sovražni obrazi okrog in okrog, | visoko | na zlatem prestolu pa bog tožníke moje posluša | A |
se na dnù. Ali ni svetlà in krasna kot | visoko | tam na nebu? V srcu mojem slika tvoja | A |
in vsi trije obmolčimo; luna sanja tam | visoko, | sanja tiho v dnù valov. Nad menoj se prva | A |
mramorni kipijo do nebá, in streha se | visoko | tam od zlata lesketá. In če z balkona | A |
vročih, v besedah polglasnih, šepetajočih. | Visoko | na sinjem polji so vztrepetavale srebrne | A |
plaka in drhtí od žalosti, od sreče. | Visoko | duša nad zemljó svobodna, srečna plove, | A |
INTERMEZZO V NEBESIH | Visoko | tam nad zvezdami ob oknu Bog sloni in | A |
dvoje temnih kril na zemljo dol hití, | visoko | tam nad zvezdami ob oknu Bog sloni. | A |
se na dnù. Ali ni svetlà in krasna kot | visoko | tam na nebu? V srcu mojem slika Vaša sveti | A |
in vsi trije obmolčímo; luna sanja tam | visoko, | sanja tiho v dnù valov. 2 | A |
mramorni kipijo do nebá, in streha se | visoko | tam od zlata lesketá. In ózri se z | A |
goríta ji lici, ko zró ji na oder očí. | Visoko | tam sredi azurja, zamišljena luna zre v | A |
meglé luč samotna zatrepeče. Nad seboj | visoko | tam vidim okna razsvetljena ... Ah, to | A |
je najin svet in krasen ... Najina duša plava | visoko | nad belimi oblaki, nad šumečimi gozdovi ... in | A |
plaka in drhtí od žalosti, od sreče. | Visoko | duša nad zemljó svobodna, srečna plove, | A |
kaj mi né bi srce trepetalo! Gledal tvojo sem | visoko | slavo; tvoja videl sem junaška dela -- | A |
Bledo mu je lice, móten pógled, zgúbano mu je | visoko | čelo. S stola vstane grof Nikola Zrinjski | A |
duša med duhove tja v višave. Jasno je nebó | visoko | in nad jasnim nebom vlada na prestolu | A |
INTERMEZZO V NEBESIH | Visoko | tam nad zvezdami ob oknu bog sloní in | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |