visoko (801-900)

prostrano, vserazsežno, kakor moje sanje in tako	visoko,	zmerom višje, srčnega hrepenenja vredno, kakor	A
mehko pri srcu. Nenadoma se je časih zravnal	visoko,	napel je prsa in je iztegnil roke in kri mu	A
je k sebi in prsa so se mu razmeknila, napela	visoko.	”-- kako bodo padali trhli stebri, kako klavrno	A
večnost strmeče so bile njegove oči; prav tako	visoko,	plemenito obokano je bilo njegovo čelo in znamenje	A
pokrajine; noga stopa smelo od holma do holma,	visoko	nad vasmí, nadspečimi dolinami, prsi režejo	A
ob tej lepi, žalostni noči, ko šumi bukovje	visoko	tam ...“ Vse telo mi je spreletelo vroče, silno	A
nerodovitna tla; poglej mi v oči: preštudiral sem	visoko	šolo ljubezni!“O, tako mirno, tako zaničevalno	A
vstala. Tiho in hladno je bilo na ulici; tako	visoko	je bilo nebo, da sem komaj razločevala zvezde	A
mislila in sem ji dala denarja ... Senca je že	visoko	na strehi -- ženska poje še zmerom na dvorišču	A
poslednjikrat. Na cesti je prahu malone za ped	visoko.	Žive duše ni mimo okna; vse se je poskrilo po	A
stojita preblizu skupaj, obrvi nad njima pa so	visoko	vzdignjene. Gospodična Kajón je velike, nenavadno	A
pedenj njive, Lenartova posest. Kraj njive, že	visoko	nad klancem, je stal oreh; pod njim je bila	A
zlatimi žarki, s cekini. Julčetovi so imeli	visoko	belo hišo kraj potoka; za hišo je bil velik	A
blatne laže. Iz globeli se je vzpel kolovoz	visoko	v klanec, vil se po grapavi, pusti rebri, nazadnje	A
ko so oči najbolj omamljene od sonca. Na	visoko	naloženem vozu, med mnogoštevilnimi culami in	A
pričele še same nastežaj zijati. Lenart je videl	visoko	z voza, kako se je gruča za hip razmeknila.	A
pograbil tatú za lase ter ga vzdignil tako	visoko,	da je pocincaval v zraku z bosimi nogami.Lenart	A
somračna tišina preklana na dve strani. Lenart je	visoko	vzdignil glavo, je molil naglas; pregrešne misli	A
Ferencig se je vzdignil počasi, rastel je iz tal	visoko	proti stropu in kmalu ga je bila polna vsa izba	A
je obešala mokro perilo. Izpodrecana je bila	visoko,	da je kazala gole noge skoraj do kolen.Zibala	A
na zibalnico si ni upal, ki je švigala veselo	visoko	do platnene strehe, da so fantje kričali v rdečih	A
se napravi očistit svojo oskrunjeno dušo na	visoko	goro, k Materi božji.Napotil se je, ali pot	A
Lojze, zgrabil ga je trdo za rame, vzdignil ga	visoko	ter treščil ob tla.Nato ga je vlačil za lase	A
je pa čisto pokazilo: njegove obrvi so bile	visoko	nad malimi, brezbarvnimi očmi, prav blizu las	A
postajnemu načelniku potrebno, da kaže svoje	visoko	čelo in iz tega vzroka potiska cilinder globoko	A
tudi njegovi koraki niso motili tišine. Skozi	visoko	barvasto okno je prihajala nerazločna, dremajoča	A
pri srcu. Ko je odzvonil, se je naslonil na	visoko	okno in je stisnil obraz v dlani, V temno daljavo	A
rokama za mehki židani kožuh in je vzdignil	visoko.	Smejal se je in ji je gledal v oči.	A
in so sijale. Zakričal je, zgrabil, vzdignil	visoko	in zalučal; padlo je na kupolo ter obležalo	A
bruno; vzdignil jo je kakor perče, vzdignil	visoko	in spustil.Udarilo je zamolklo, zadonelo je	A
ležalo mirno, zasadil je nohtove vanj, vzdignil	visoko	in zalučil.Letelo je po zraku v velikem kolobarju	A
samo glava je bila nenaravno debela - čelo	visoko	in zelo vzbočeno, lica zabuhla, sive barve,	A
njimi večji študenti - stopali so bolj resno in	visoko.	In prišel je tudi Jože v gruči veselih tovarišev	A
Rahlo spe; izpod gomile, pa jo nasuj še tako	visoko,	čuješ utrip njih srca.Mnogo je grobov, na katere	A
meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik;	visoko	iznad megle se je dvigal njegov črni plašč.	A
prepletenih, se je košato pozibaval slamnik, na njem	visoko	belo pero.Hodila je naglo in lahko, ob vsakem	A
življenje - ampak kdo je gospodar mojim mislim?	Visoko	gredo, kamorkoli se jim hoče, in nihče jim ne	A
še nikoli nisem bil!“ Vzdignil je nogo tako	visoko,	da jo je skoraj postavil na mizo.Šivi so bili	A
stran 182 . / zapestnico na goli roki, s frizuro	visoko	in kuštravo.In kakor je izza trepalnic tiho	A
blagoslovljenim potom, kdo širil polje, senožet in gozd	visoko	v hrib, globoko v dolino?On ali jaz?	A
oslepelega konja bi ne pognal iz hleva!« Jernej je	visoko	vzdignil košate obrvi. »Kako - oslepelega	A
po otročje nakremžil, zajecal je tenko in je	visoko	vzdignil kolena. Nato sta se obadva zasmejala	A
»Tako sem razsodil.«	Visoko	se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil	A
povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je	visoko	pognala pšenica, da se je cedila trava od soka	A
imam svoj dom in svojo pravico!« Potepuh je	visoko	vzdignil nogo, položil je kolena navzkriž in	A
poiščem pravice tam, kjer jo režejo lačnim!«	Visoko	je privzdignil obrvi jezični dohtar in je poslušal	A
na Sitarjevi strehi, rdeč in tenak je švignil	visoko	proti nebu.Nato se je prikazal petelin na skednju	A
kakor je bil, zamahnili so trikrat z njim in	visoko	so prasnile iskre iz plamena; ko so stopili	A
tja dol v tem�. Iz temè se je svetlikala luč;	visoko	dol od stropa je visela na srebrnih verižicah	A
trinajsterim sovražnikom... Mrak je legel, samo še	visoko	ob stropu so se svetili rdeči žarki.Sestra Cecilija	A
rdeče, trepalnice gole. Rezika je vzpela roke	visoko	in se ga je oklenila, kakor da bi mu hotela	A
« Izvlekel je iz žepa jabolko, držal ga je	visoko,	da ga Rezika ni mogla doseči in se je smejal	A
Rezika je nalila olja in plamen je vzplamtel	visoko.	Minka je gledala proti stropu, štela	A
preslabe, mučil se je in je padal; komaj dve pedí	visoko	je mogel poskočiti, niti roba nizke postelje	A
poskočil znova proti oknu, ali zdaj komaj za ped	visoko;	padal je bolj težko, bolj že na prsa in na glavo	A
tako dobro je vedel, da poskoči naposled dovolj	visoko	in da poleti ven, kjer je nebo in kjer je drevje	A
in širila, zagrnila je vse. Komaj za palec	visoko	je še poskočil - ali glej, že ni bilo ničesar	A
vrt... grede rdečih rož, zelene trate in lepo	visoko	drevje... imela je punco v pisano žido oblečeno	A
je bil in lep, bela so bila njegova lica, na	visoko	čelo so padali svetli črni kodri; hodil je z	A
mirna zaspana svetloba je prihajala tiho skozi	visoko	okno, izza težkih zastorov, ki so segali do	A
posijalo malo sonce, ali izginilo je takoj za	visoko	streho, zakaj dvorišče je bilo ozko in na vseh	A
na glas, roke je bila položila pod glavo in	visoko	so kipele prsi.Tedaj so se odprle duri in prišel	A
tedaj, tisti večer, ko se je še dremotno svetilo	visoko	tam na strehi in je ugasnilo in je legel samoten	A
velik in težak križ, čigar črna senca je segala	visoko	proti stropu.Vstopil je, kakor berač v gosposko	A
upanje, nemirno kakor slutnja, pojemajoče, zdaj	visoko	plapolajoče, sosed obupu in pričakovanju...Tako	A
vsem širokem nebu, po vsi prostrani zemlji.	Visoko	je in neizmerno, vse je potopljeno v njem...Tako	A
dvorišče. Na vseh štirih straneh se je dvigalo	visoko	zidovje; omrežena okna so gledala prazno in	A
je skozi omrežje zabuhla plešasta glava. Šele	visoko	gori je bilo sonce, pomaknilo se je komaj za	A
še zmerom precej bolj od leve. Glavo je imel	visoko	vzdignjeno, gledal je milostno, toda zeló visočastveno	A
sem se napotil tja, kamor so mi bili pokazali.	Visoko	na hribu, ob ozkem kolovozu kraj gozda, je stala	A
Planil sem. Nekdo je držal prižgano svečo	visoko	nad glavo ter je svetil čudni družbi.Najprej	A
veselimi očmi je pomežiknil v sonce, ki je stalo že	visoko,	nato se je ozrl doli po zeleni rebri, kjer sta	A
pet ur hoda ... Šolanje je kakor Amerika -- ali	visoko	navzgor, ali globoko nizdol.Poglejte Bajtovega	A
na snegu, ki je bil zapadel dan poprej za ped	visoko,	se je bleščala trda skorja.V izbi je bilo še	A
nebu, in ti, mati, mi povej, ki gledaš name	visoko	iznad oblakov: kam drži pot, ki jo zadnjikrat	A
progi se je vila temnosinja, prozorna voda;	visoko	nad njo je hitel vlak v predrznih ovinkih; prikazovala	A
Zvezde so bile redke, le troje sem jih videl	visoko	med črnimi strehami; svetile pa so se čudežno	A
temnih, žalostnih predmestnih ulicah. Tu tam,	visoko	kje v tretjem nadstropju se je zasvetlikalo	A
zajtrkovala ... tam je tista kavarna, tam sta sedela,	visoko	na verandi, in sta gledala v globočino ...Kaj	A
strupeni cestni prah, ne črni fabriški dim;	visoko	nad oblaki je stala, od sonca obžarjena, bela	A
Nagnil je debelo glavo, zamižal je, privzdignil	visoko	okrogle rameni ter izbočil spodnjo usten.Tako	A
ali ni se dalo razumeti, kaj. Voz je zavil za	visoko	poslopje in glasovi so mahoma umolknili.	A
se v dir. Bel pas se je zablisnil v daljavi,	visoko	nad poljem.Voznik je švrknil z bičem.	A
”Tam je Mittergrabern!“ Iznad zelenja je	visoko	k nama zažgolela poskočna pesem, zapela nama	A
volje, oči je imel zalite od vinskih solz.	Visoko	je vzdignil kozarec. ”Danes je vesoljno ženitova	A
Še sva se ozrla - trepetajoč bel pas se je	visoko	nad poljem raztopil v biserno migljajoči sončni	A
objeta še onkraj smrti. . / . / stran 130 . /	Visoko	stojita, mirno, na naju strmita ... in to si ti	A
oklenila se me je z vso močjó. Ne zganeta se;	visoko	nad črno globočino stojita, mirno, na naju strmita	A
širilo, da bi vzkliknila na glas. Sonce je stalo	visoko	in se je skoro že nagibalo; svetloba je lila	A
je zibalo in majalo naokoli; če je gledala na	visoko	hišo, se je hiša polagoma nagibala, nagibala	A
redki lasje, podobni mokremu predivu. Nenavadno	visoko	čelo se je svetilo, kakor z mastjo polito; na	A
odprl; stal je na čisto neznanem kraju. Naokoli	visoko	drevje, na desni zid in ob zidu so se plazile	A
gostilnico, daleč zunaj mesta; kostanj se je košatil	visoko	nad mizami in sence so se zgrinjale.Tam nekje	A
v njegovem srcu. Trudil se je, da bi nasul	visoko	gomilo na grobove.In že je rasla trava na gomili	A
zlatenkastim, vonjavim, sočnim bogastvom so	visoko	stolovale debele branjevke s širokimi, nabreklimi	A
črnih, poželjivih oči in nad temi očmi sila	visoko,	strmo obokano čelo.In to visoko čelo ni bilo	A
očmi sila visoko, strmo obokano čelo. In to	visoko	čelo ni bilo oderuško zadelano s kostjó in kožo	A
Pritlikavec se je bil le enkrat prikazal	visoko	nad gnečo; držala ga je orjaška rdeča roka,	A
vejevje se je videlo tu pa tam zamolklo sinje,	visoko	nebó, posejano z redkimi zvezdami.Polastilo	A
pa gleda samo troje majhnih oken, vdolbenih	visoko	gori in zagrnjenih s temnimi gardinami.A časih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani