Svetla noč zemljó objame; in objame kralja žalost, in zahrepení mu duša med duhove tja v višave. Jasno je nebó visoko in nad jasnim nebom vlada na prestolu čudokrasnem zemlje in nebá vladár. Klanjajo se mu duhovi, vsi v prelepih zlatih haljah; vsi duhovi duša ena, duša ena, lepa, jasna, lepa kot nebó večerno, jasna kot pomladni dan in kot beli cvet nedolžna ...