Kopači ostrmijo, de ′z ust njih sape ni, manj vstrášeni pogrébci vanj vpirajo oči. De je lepó, bi sodil, visoko čelo, vsak, ak bil bi nekakóvi zapustil ga oblak; bile lepé bi usta, lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakóvi preč nejevolje sled. Dalj čas ni trupla gledat′, dih prvi ga zdrobi; srcé samó zavzetim ostane pred očmi. še bije, še čutiti je ravno tak gorkó, ko, de bilo bi v prsih še zdravo in živó.