visoko (601-700)

mrtvaški oder polože v lakastih čeveljčkih z	visoko	visokimi podpetniki in v flor nogavicah, drugače	A
na naše kraje in da bo tako upropastil našo	visoko	kulturo! Ti očitki niso pravični.	A
Odrešenik, s kakim dopadanjem bi bil gledal našo	visoko	starodavno kulturo in bi nas blagroval, ki se	A
drugače mi ni več živeti.’ Ali luna je visela	visoko	gori na nebu.Lukec pa je stal globoko spodaj	A
Fajfarica je stikala po sobi, krilo je držala	visoko,	kakor da brede vodo, pa je našla poleg smrčečega	A
da poskočim s tem bremenom pred pragom takole	visoko«	‒ pokazal je z roko od tal ‒ »in še s podkvicami	A
Gledal je izbo ‒ vso belo. V njej lepa,	visoko	postlana postelja.Tam bi ležal, nič več v hlevu	A
južine ne počakam.« Mokarica se je ustavila za	visoko	ržjo in se previdno ozrla. Ustavil se je Janez	A
Skoz strop se je čulo smrčanje Mokarjevo,	visoko	v hribih je lajal pes pred samotno hišo. Ančka	A
Ančkin oče, ki je zategnil samotežen voziček v	visoko	praprot ob poti, da se je ognil težkemu vozu	A
ko je sama gospodinjila. Bele rokave si je	visoko	zavihnila, ruto je imela zavezano zadaj, da	A
kratek čas je začela stikati po shrambici.	Visoko	na steni, skoraj pod stropom je opazila, da	A
kačja glava, za njo vrat in še kače za pedenj	visoko.	Kaj takega Lisko še ni videl.	A
dalo. Za Hudournikovo kočo pa je bilo kot kopa	visoko	mravljišče. Seveda so prišle mravljice tudi	A
poganjal za pastjo, a Hudournik jo je držal tako	visoko,	da je pes ni mogel doseči. Prišla sta na lepo	A
iz zatohlih hlevov v planino na sočno pašo.	Visoko	v Stolu so bile še zaplate snega, planina pod	A
napeli z metalno palico nit in strela je zletela	visoko	v zrak. Tam se je obrnila, da je težji konec	A
naselili. Zasedli so pokrajine do Tirolov in	visoko	na sever proti Donavi.Od severa pa so v prazne	A
Luku. Ko je turist šel mimo njih, so se mu vsi	visoko	odkrili.Tudi gospodar.	A
vsa njena glava. Koklja je stala nepremično z	visoko	iztegnjenim vratom.Ko se je lisica potegnila	A
Zato nisem napel pištole. Kodija sem	visoko	dvignil in v loku zagnal na sredo Rinže.Saj	A
odjezdimo hitro dalje.« Sonce je privozilo že dokaj	visoko.	Petrusa od nikoder.	A
zasliši nad sabo, kako je nekdo zaklel in zavpil	visoko	v gori: »Ti peklenski strup, pojdi k vragu!	A
pogumno do kače in zamahne s šibo. Kača se odvije,	visoko	dvigne glavo in divje sika proti Bonifacu.Ta	A
bil kdo posekal. Ko čez čas odpre oči, je	visoko	nad Kačjo dolino sijalo sonce.Predrami se in	A
robidi in smrečju in s krepkim zamahom poleti na	visoko	bukev in ‒ zapoj, zapoj, ti molčeči skrivač	A
za njo. Lovec me je zapovedovalno pogledal in	visoko	dvignil kazalec.Razumel sem.	A
z očmi in dihanje je bilo brezslišno. Pa je	visoko	dvignil nogo in se izprehodil po veji s počasnim	A
zgled, ljubezen do Boga in bližnjega, je tako	visoko	bleščeč, da ga revni, nebogljeni ljudje redki	A
stan. En sam ozek pograd ‒ postelja ‒ je bil	visoko	od tal nekako pripet ob zadnjo steno.Sedaj sva	A
škodo.« Še bi se bili pogovarjali, da naju ni	visoko	sonce priganjalo na pot.Možje so nama povedali	A
rešiti čim več polen zase, je moral bukev dobro	visoko	od tal oklestiti.Grčave pritlične veje so mu	A
dovršil, je dobil golo deblo pri tleh za človeka	visoko	in je zastavil težko sekiro.Tudi staro, grčasto	A
tudi Anžetu noge opešale. Nič več ni mogel v	visoko,	strmo planino.Vaščani so bili ob najboljšega	A
mahala z ruto, Ferjan je pa gledal le konja in	visoko	držal bič. »Bog ga obvari,« se je okrenila Franca	A
namena. »Torej, kaj, Jera?« se je naslonil na	visoko	železno blagajno. »Zavoljo pohujšanja bi vas	A
meščanom, ki so zavistno gledali njegovo pedenj	visoko	belo malico.»Le mislite, da imamo vedno tako	A
urada. Na pol je tekla mimo gruče žensk in	visoko	vihtela karto: »Blaž živi!Blaž živi!«	A
položili na grmado. Darove so objeli zublji,	visoko	se je dvigal ogenj, veje na lipi so se pripogibale	A
Tedaj je Svarun razprostrl roké.	Visoko	jih je dvignil; vojščaki so pripognili glavé	A
so zarožljali, tetive na lokih so zabrnele;	visoko	nad glavami so se bliskali meči.Če bi mignil	A
vila velikanska svetloluskinasta žival skozi	visoko	trstje in bičevje.Neslišno je polzélo mogočno	A
Donave, da so se poskrili po širokih poljanah v	visoko	travo in zlezli v doline in gozdove kakor pregnana	A
dedov. Konji so se uznojili, sonce je stalo	visoko.	Majhen potok, ob katerem so jahali, se je izlil	A
ne delali hrupa. Čete so z lahno nogo bredle	visoko	travo, ki se je drobila in mečkala pod njihovimi	A
greben, so se na široko razpršili, potonili med	visoko	travo in robidovje ter v temi ‒ mesec je zašel	A
po svobodnih kretnjah, umolknili in teptali	visoko	travo; da bi čimprej dospeli do cilja in se	A
veselja kakor tovarišev. Kopit ni dvigal tako	visoko	in koraki so mu bili krajši.Glavo je le včasih	A
s hrbta. Z desnico je potegnil konja, da je	visoko	vzpel dolgi žilavi vrat in zacepetal. »Tako	A
eirene! Pax, eirene!«* Radovan je glasno kričal	in	dvigal visoko nad glavo svojo plunko, ko sta	A
Osrednji cesti, bosjaštvo in trpini po galerijah,	visoko	pod škrlatnim nebesom, ki je senčil neizmerni	A
ustreli na bežečem konju, službo med palatinci in	visoko	odliko. Lokostrelci so odločili zmago Belizarju	A
Zakaj dobro je spoznal glas Teodore.	Visoko	v palači je potrkala zlata zarja z rožnatimi	A
kri se mu je strdila v žilah. Padel je v	visoko	travo in se po trebuhu plazil v gosto grmovje	A
nadzornikov je zaklicalo stokrat sto zidarjem.	Visoko	na predrznem zidu se je pojavila dolga, suha	A
molčala. S tankimi prsti si je stiskal Grk	visoko	čelo.Iztok ga je začudeno gledal.	A
čednost in pobožnost je v skritem kotu srca	visoko	cenila, dasi se je šalila in norčevala iz Irene	A
Irena je zbežala po stezi proti palači.	Visoko	gori je utihnila dvorana nimf, skrivnostni pari	A
Plamenčki, porojeni iz najboljšega olja, so	visoko	jezikali in se iztegali preko roba pozlačenih	A
donele razglašene strunice in hripav glas je pel	visoko	pesem. Epafrodita je pograbilo.	A
Kje je Iztok?« »Odjezdil je v vojašnico;	visoko	je njegovo odlikovanje in rodilo mu je dela	A
vnovič skrbeti. »Pol jutra je minilo, sonce je	visoko,	moral bi se bil vrniti.Azbad je bil vso noč	A
pritisnili k bregu. Veliki čoln se je skril v	visoko	bičevje, nihčè v njem se ni ganil.Iz malega	A
res?« Evnuh se je zakolebal na kolena, dvigal	visoko	prste in ponavljal prisego na Krista, na Očeta	A
z divjim pogledom in se prevalil od ognja v	visoko	travo. »Le smejte se, drobnica vrtoglava!	A
jezdili dalje. Dobili so usedlino, poraslo z	visoko	travo.Tam so se utaborili, povečerjali in legli	A
rokah. . / . / stran 84 . / Pritisnili so v	visoko	trstje prav takrat, ko so Huni obstali na desnem	A
bi v svetem spoštovanju in ponižnosti sprejel	visoko	odposlanstvo.Njegove oči so iskale v čolnu poveljniš	A
nezadovoljnost in sovraštvo do despota, je sedel	visoko	v svoji palači Upravda in pisal noč in dan prefektom	A
utegnil, še pomisliti nisi mogel na lok, zakaj	visoko	pod nebom je že plul kragulj z najlepšo golobico	A
morje. V daljavi so se svetili nizki griči,	visoko	pod sinjino nad planoto se je vozil orel. »Kam	A
je, razdelila lase in jih odgrnila z obraza.	Visoko	nad njo je žarelo sonce. Vsi oblaki so se razkadili	A
Radovan je užival čast in slavo in strežbo z	visoko	dostojnostjo. Buča se mu je neprenehoma polnila	A
ruša, včasih se je posvetilo v grmu, dim se je	visoko	dvignil.Na holmu so krakali vrani.	A
krvi žejnih panterjev. Njegove misli so bile	visoko	nad krvavim plamenom, njegov smoter je bil daleč	A
mu je sredi besede umrla. Dvignil je plunko	visoko	nad glavo in kričal: »Iztoče, Iztoče!Dobil sem	A
zavihteli umirajoče telo ‒ . / . / stran 279 . /	Visoko	so planili zublji, zapršale so iskre in grmada	A
prišli vbogajme prosit. Alena je uradniška hči -	visoko	izobražena, z maturo; bi pa prišla prvič taka	A
spanju... Sveča je dogorela, stenj je omahnil,	visoko	je zaplapolal zadnji zubelj, skoz okna je gledalo	A
časniku, ki je ležal na mizi, ter ga dvignila tako	visoko,	da je zagradila z njim pot Smrekarjevim pogledom	A
Silvester!« Nekoliko je pomolčal, potegnil rame	visoko	kvišku, z ramami vred dvignil strehaste obrvi	A
je očetu tresla beseda, jaz sem pa strmel na	visoko	bukev, kjer sem opazil ptičje gnezdo.Po očetovem	A
tem vprašanju se je Silvester zravnal za čudo	visoko.	Nekoliko nagnjeno glavo je sunkoma dvignil,	A
skrivoma vrtal v vseh srcih. Jaro žito je že	visoko	zelenelo, krompir so osuli, a razen nekaj dninaric	A
odmev drdranja kmečkih voz: lojtrskih vozi z	visoko	naloženo krmo ali deteljo, s prešo in sodi;	A
kar postrelijo, brž ko bi kateri urezal kakšno	visoko	živino! Vili je zaradi tega čedalje	A
površino, izginjali med biljem na robu travnika z	visoko	travo in se še bolj skrivnostni vračali v sonce	A
poznala sleherno potezo na obrazu svojega moža.	Visoko	čelo, ki se skoraj vedno malo mršči v nekakšni	A
podobnega, ker sem tam gôri čutila nekakšno	visoko	kopico okoli in okoli.Prikimala sem jim, proseč	A
S tistega čarobnega kraja sem se odmikala	visoko	nad tlemi, tik pod zvezdnim nebom.Hiša, ki je	A
Hodila sem v tretji razred in snega je bilo meter	visoko.	Padati je začel za božič, in vse do Gregorja	A
požara, ker so plameni švigali na desetine metrov	visoko.	Seno in les, oboje je gorelo z zloveščim prasketanjem	A
stopila iz vode in se po vrbini vrnila tako	visoko	ob reki navzgor, da sem prišla ven prav pod	A
letih nabrala ob svojem bregu. Nad vhodom je	visoko	zgoraj ovalna vdolbina, kjer biva Lurdska Marija	A
odnesel v naslanjač ob omari s knjigami, pod	visoko	stoječo svetilko.Veronika se je naslonila obenj	A
Katarina in si polni kozarec, ki ga je držala	visoko	v roki, pritisnila ob vroče čelo, »ker je to	A
je vsa obesila nanj. »Kaj le stanuješ tako	visoko?	« je nergal Tine. »Da ti ne omahne kje na stopnicah	A
afrokitkami po vsej glavi in topotajo v težkih,	visoko	zavezanih športnih čevljih, naveličane šikan	A
orjaški prometniki grozili z mrkimi pogledi in	visoko	dvignjenimi, ščetinastimi obrvmi; to je njegova	A
direktor. Hujša živina, njegov brat je nekje	visoko	v Beogradu.Črn ko cigan, kodrasti lasje na levji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani