vek (1.168)

čestokrat, Kakó imá te srčno rad. »Mladí se	vek	življenja moj, Odkar porôčil sem se ž njoj.	A
Predolga pot, stopinj preurna hoja zanesla ga na	vek	je v drugo stran. Srce hitelo koprneče od sreče	A
vam prostoren, obsuje roj vas slug pokoren, na	vek	za vas gori srce!« A glas ob njih vrši tožeč	A
skoz duri mu priplava: »O Vitovec, proklet na	vek,	zadene kazen te krvava!« Preteč obseva mu blazine	A
spet, a pridrvi pošast se nova: »O Vitovec, na	vek	proklet, zadene kazen te gotova!« Preteč obseva	A
postelje pošastni, in viče glas: »Proklet na	vek!	« prestraši se glavar oblastni. Stražarja hrepeneč	A
soproga se je upodobil, ki bi strastno ga na	vek	ljubile. Kaj bi dala, ko bi znala!	A
Nestalna si, a kadar meniš stati, prepozna si. ‒ Na	vek	te čuvaj Bog!« In hitro žena zapusti moj stan	A
zemlji spal, in grob preraste gosti mah, nov	vek	na zemlji bo sijal, na mojih pesmih ležal prah	A
stareš sovražnikov silo, da skoro zasije ti zlati	vek	nad zabljeno mojo gomilo! ‒ Moja daritev Ko	A
votlogromek jek začujem zunaj hiše: »Končan bo svet na	vek!	« Na stolpu bližnje cerkve, obkoljene z grobmi	A
izvoljene skrije z umetna rokó za težko slovó na	vek.	O Kriste!	A
miš′ učil bom gospodarje.” Pisar “O, zlati	vek	zdéj muzam kranjskim pride!” Prva ljubezen	A
me od daleč spomniš se ljubezni moje v	vek	nesrečne in izdane. Sram te v duše dn� zapeče	A
ohladil vroči se nemir bo, hej, odletel takrat na	vek	od srca splašeni vampir bo. PESEM Kakor roža	A
prstan na uveli roki, zlat odsev sred zateklih	vek,	na vsako besedo ozek, zlati posmeh in celo zlate	A
rokah stiskajo temo in zrejo izza povešenih	vek	na cesto, kjer pod lučjo na vogalu nek fant	A
v temni čin ‒ prekleto, in vse ostalo bo na	vek	propalo. III Iz vseh teh kriz bo vstala nova	A
Premoči gnila me, snetjava glina. Pretirano dolg	vek	je tu češčen. Zasije jelenina duhovina kot trajnica	A
vreme?! Sive oči mu brižno gledajo izmed oteklih	vek.	»Tona, Tona,« kliče v vežo, »kar je	A
trudoma in obrne glavo. Izmed napol priprtih	vek	pogleda naokoli...Konjska zadnja plat se sveti	A
Dogajal se je dokumentirano skozi ves srednji	vek,	skupaj več kot sedem stoletij.V tem dolgem razdobju	A
in oknice so priprte, samo skozi reže lesenih	vek	kukajo kratki žarki; eden pa je dolg in žolt	A
bila z velikim naporom preselila izza zaprtih	vek	in ovila telo z belim ščitom, da bi ga obvarovala	A
jih žarki dušijo, vseeno uhajajo izpod zaprtih	vek,	lezejo po čelu, se stapljajo z vročo meglo,	A
sivimi očmi, ki so bile krvavo obrobljene in brez	vek,	pograbil otroka in izginil, kakor izgine žival	A
»Vode, vode ...« Čar se dotakne njenih	vek	in Trohovka se pomiri. Nič več ne čuti žeje	A
življenja trpi in čaka ... Mar mislite, da bo v	vek	čakal zaman ...? Nocoj se bo Krist rodil	A
nas še nikdar ne misli priti, kaj ga bomo v	vek	čakali zaman? ... Morda pa bo prišel to	A
prašno, črno obleko, črna, črna, ves črni srednji	vek	je prišel, inkvizicija in mučilni stoli, mrtvaška	A
visok zid, mračen, gnil in razmočen. Srednji	vek,	čas, ko so stavili kamen na kamen, da bi jih	A
za okni se svita, takoj spet spusti zaveso	vek	čeznje, takoj utone nazaj v sen sladke pozabe	A
središča navzven se širi, sproščeno udarja ob kožo	vek	s svojim suhimme je za golo kožo, ker sem suknjo	A
pogled spusti noter skozi tanko režo njegovih	vek,	tja v ozke zenice in rdeča zrkla okrog njih	A
Pogled steče skozi ozko režo priprtih starčevih	vek	ven, v koprenasto rdečo svetlobo, ki se potem	A
zidove nosi krivdo zgodovina, bržkone srednji	vek,	si reče.Ko pride do konca stopnic, zavije okrog	A
če bo takoj spregovoril, ker je na robovih	vek	že čutil, kako ga zbadajo solze samopomilovanja	A
čeprav jih je držal čisto pri miru. Za robovi	vek	ga je v oči nekdo zbadal s šivanko.Za znoret	A
naprej, in čim bolj se člo . / . / stran 283 . /	vek	stara, tem hitreje, kakor se dan krajša, kadar	A
odpre oči, kajti, le kdor hodi po svetu odprtih	vek,	lahko upa, da ne bo zašel. Deček te njene prošnje	A
toliko največja koritaška familija celi svoj	vek	ne poje! ga je lopnil Veliki Pejpi.A ni mi	A
/ stran 16 . / meril izpod skoraj spuščenih	vek.	Tudi o tem te bom moral še podučiti, za kako	A
14. Morda je lažje preživeti svoj	vek,	če še lahko verjameš, da svet urejajo naključja	A
nato je sedel k mizi pod napuščem in se izpod	vek	zazrl v mojstra, ki je mirno pihal svoje goste	A
je zviška premeril spod . / . / stran 226 . /	vek.	Televizijski filtri so, človek, da se ljudem	A
razuzdani družbi. No!? nas je zmagoslavno izpod	vek	premeril Gajaš, ko je Severina zapustila oder	A
nove dobe, ga preveša iz neplodnega meddobja v	vek	plodnosti!Eden melje ništrc, drugi kuje vseštrc	A
in joče, glasno joče in ihti. Je prenesla	vek	iz svojega drobovja, jo je potegnil za seboj	A
V ondotnih grešnih krajih kajpak ne otroški	vek	v vseh ondotnih jutrih ne otroški smeh v večerih	A
sem jih tako, da me je zabolelo in je pritisk	vek	sprožil v meni prijetno samoto, nisem si znala	A
moramo, če vse ne vem kaj! Saj človek ni za	vek;	te ure, ki jih imamo, pa bi se kislo držali	A
je kakor večni žid prešel iz starega v novi	vek,	drugi - predrzna mladost se tako rada zaletava	A
dece, ki je popje in up sveta. Boli me otroški	vek	nocoj to noč.Odkod je otročajček?	A
Kdo je prinesel nocoj to rajsko noč njegov	vek	med nas?« Bledi tihi angel je odgovarjal: »Tonček	A
sam v tem brlogu. Krog in krog ropot in vik in	vek,	da se bog usmili, kakor bi bil peklenski lov	A
ko ni miru. Kuhala sem pred pečjo in zaslišim	vek	iz hiše.Hitro potegnem z roko po sajah in planem	A
oči so se ji zasvetile sredi široko razprtih	vek.	»Ireno?	A
Blizu poldneva pa se razleže po gozdu žalosten	vek.	Od vseh strani so drli pastirji proti kraju,	A
Spremljam jo z zastrtim očesom, izpod spuščenih	vek.	Čutim, da sem po vsem telesu velika, bela, vroča	A
Povej mami.« Izpod spuščenih	vek	so pritekle solze.Veronika je pogledala Martino	A
Oči so umolknile in se spustile. Izza	vek	so pritekle solze. »Nič hudega ni, Veronika	A
umazanih, politih in popacanih prtih, težkih	vek	in s priprtimi usti so sopli v popoldansko tišino	A
obrnil nazaj k mizi. Izpod Tinetovih spuščenih	vek	ga je ošvignil mehki, motni soj njegovih mrtvih	A
najhujših mukah ...?« Izpod Ulrikovih priprtih	vek	je blisnil bežen žarek upanja. »Da,	A
zdaj gledale v sivi mrak, kjer se uro za uro,	vek	za vekom vali nizkotna vsakdanjost v vsakdanjo	A
Prav nič slabe volje! Če bi se držal na	vek,	kdor ima krpo na čevlju, bi se cmeril ves vesoljni	A
sladkih misli pa ga je vzdramil silen vik in	vek.	Prikazal se je župan osojniški z vsemi svojimi	A
rojenega na Vidov dan 1528. Šestnajsti	vek:	v plamenu žareč, oprt na meč in kopito ... žvenket	A
raje* ... * krščanski podložniki Šestnajsti	vek,	utopljen v solzah, naš Bog opljuvan in Krist	A
sinov boga Alaha in preroka Mohameda. Šestnajsti	vek,	triumf moslimskih ras. Mrzla Kulpa je gledala	A
in jih ni.« Videl je skale, vsajene kakor v	vek,	sive in strašne stene, in je vneto občutil življenje	A
trenutkih, ki so mi še ostali, zatisnil svojih sto	vek,	pomislil na svojo Minko, na babico Zinko, ki	A
umori, ko se zapazi pohaba. Vi, usmiljenejši	vek,	pustili ste ga, da je počasi umiral ob vidno	A
nazori preživela ves evropski srednji in novi	vek.	Naši državi na čelu je seveda človek; ker pa	A
temeljih osnovane položaje sedanje dobe. Stari	vek	je ječal pod robstvom in malikovalstvom. Sedanji	A
lesarilo in rudarilo se je vedno neumorno, toda	vek	za vekom po tistem starem načinu in z vedno	A
življenje živim! Če je bil res kdaj tisti zlati	vek,	o katerem nam pojó pesniki, po katerem nam v	A
za našo domovino že zdavnaj prerokovani zlati	vek	stanovitnega miru, blaženstvu in poštenja.Moč	A
vreme?! Sive oči mu brižno gledajo izmed oteklih	vek.	»Tona, Tona,« zakliče v vežo, »kar je	A
in glavo, slikarja je gledal izpod resastih	vek	in zlogoval besede. »Naslikal nam boš	A
ohlajevanja v naselbini in bi to počel ves svoj živni	vek.	Zato se ne prijavi, čeprav ga že dolgo obsedajo	A
morda tristo let, dokler se mu ne izteče živni	vek	in dokler se infuzor na Iksionu ne izprazni	A
rastlinja v okolici. Uščipne se, dotakne se lic in	vek:	buden je, veke ima odprte, to niso sanje, ni	A
zlekne živostrojni človek k Iksii, objame jo, a	vek	ne zapre; vsevdilj se mu v očeh prižigajo zaznavniški	A
opazil, in se mehko stisnjenih ustnic in priprtih	vek,	zasanjan kot slepec, ki je obdarjen s posebnim	A
osrečujejo me bitje žile na njenem vratu, utrip	vek,	njen dih, vzdih, zdrhljaj, ko ji spolzne moja	A
dlani drse po njenih laseh, dotikajo se ji čela,	vek,	lic in ramen ter spolznejo k bokom. »Sestra	A
verjela, Ksena,« šepne Rod in ji posnema solze z	vek.	»Oprosti mi, morala sem se prepričati,« ihti	A
»Ne vem,« je vzdihnila in sploh ni odprla	vek.	»Nimam zapomnila ‒	A
psu z zaničljivimi pogledi iz napol odprtih	vek.	Saj mu nihče ne more do kože.	A
manjkal, pa bi se človek lahko prestavil v srednji	vek.	»Samo poglej,« sem rekla Frančku, »samo poglej	A
lepotne operacije. Nič več ni imela povešenih	vek	in vratu.Njena koža in obraz sta bili mladostni	A
nasmehu, ki se razcveta v kotu njihovih očesnih	vek	in na loku njihovih ustnic in veselem smehu	A
predmetov, potem sta se zaljubila v srednji	vek.	Najprej sta si ogledala katedrale.	A
obdajali kodrčki in ozki zalizki. Zaradi težkih	vek,	zelo močnega nosu in debelih ustnic je njegov	A
piše dnevnik. Za prihodnost, za preteklost - za	vek,	ki je morda umišljen.Dnevnik bodo spremenili	A
neki megleni dobi, ki se je imenovala srednji	vek.	Za stoletja kapitalizma je veljalo, da niso naredila	A
Od naprezanja oči se ga poloti trepetavica	vek,	tako neukrotljivo in neosebno, kakor da sploh	A
Pri nas’, ‘Zoper vse’, ‘Med tokovi’, ‘F. L.	Vek’	?« Rettigová:	A
zanj?« Oleg zmaje z glavo, otrplih, pobitih	vek.	»Nehaj!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani