nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Naravnost po sredi teče široka magistralna mravljinčasta cesta z odbleskom neba v sebi, tam čez, na drugi strani, pa je videti visok zid, mračen, gnil in razmočen. Srednji vek, čas, ko so stavili kamen na kamen, da bi jih ubranil pred Turki, je pustil v njem svojo vlago, tam po temnih presledkih med oglatimi granitnimi kockami se komaj slišno premika dol k zemlji, h kanalom, varnemu zatočišču, prijaznemu domovanju podgan, starih očakov, ki pomnijo vse svinjarije, kot jih odplakuje mesto že tisočletja. Zato je svetloba trga razpoke varljiva podoba, v zidovih in spodaj in okrog je temna vlaga, to Pavel Vatovic dovolj dobro čuti v tem neznanskem popoldnevu, v tem grozečem in črnem dnevu, ko namerja svoje korake čez široko cesto, proti kraju, kjer bo s toplo čobodro napolnil tisto veliko praznino, ki se mu iz želodca širi v prsi in grlo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani