nova beseda iz Slovenije

skalovje (286)


Edinstven prizor in edinstven občutek. Strmo      skalovje      nad bleskom safirnega morja in nad čokoladnimi  A
vendar se je zdelo, da se je zazrla v strmo      skalovje      nad cesto.Bila je kakor zasanjana.  A
morja. Najdù ne sme na planine, ne sme na sivo      skalovje,      ne sme v temne gozdove, ne sme do zelenega morja  A
mostu in spet lezeta više in više med divje      skalovje.     Ustavita se na majavi brvi nad globokim prepadom  A
222 . / od strahu, med vlago in hladom, med to      skalovje,      kamor se umikajo vse splašene zveri stvarstva  A
njeno topništvo, njeni bombarderji pošiljajo med      skalovje      granate, ki treskajo, kakor bodo kmalu treskale  A
zlesti čez gorski prelaz na drugo stran, čez sivo      skalovje,      kjer ležijo lehe snega, a kaj ko so nad njimi  A
že gori,« je dejal, »hočem pregledati vse to      skalovje.     «Če bi ga ne bil Ožbe povabil na domačo pijačo  A
Takšna soteska!      Skalovje      od obeh strani, ki se strne na koncu v vrtoglavi  A
stare smreke je vil veter kakor travne bilke,      skalovje      se je podiralo za ptico, smreke so pokale in  A
skali in Tonček je po vseh štirih lezel čez      skalovje.     Stare smreke, ki sta jih podrla starost in vihar  A
žrelo. Kraj je bil res strašen, obkrožalo ga je      skalovje,      med katerim so rastle visoke temne smreke.Nekatere  A
hitro potegne v mlado smrečje. Potem hiti čez      skalovje,      Martinček pa za njim in šele pri Hudem breznu  A
s trga ko navpična bela ploskev vidno skalo,      skalovje      tudi v ozadju, škrbine nekak zid, ki naravno  A
zgodovino tega gozda! Kdaj je nastalo ogromno      skalovje,      ki se danes imenuje Konj-planina, kdaj je na  A
stari gams, je starka ubrala pot skozi strmo      skalovje,      mladina za njo in šele zadnji se je uvrstil  A
prejema izpod Gradišča močan dotok: čez izprano      skalovje      grmi iz ozke špilje slap, katerega spenjena  A
v sadovnjak, na drugi pa ga je zaustavljalo      skalovje      grajskega griča, katerega razorana stena je  A
hribovju, pretaknili vsak grm, prelezli sleherno      skalovje,      pogledali v slednjo duplino, prebrskali kot  A
je s pogledom ujel surovo obsekano, mračno      skalovje,      ki se je tu in tam vlažno svetlikalo.Daleč spodaj  A
mreža nevidnega ribiča spuščal na temneče se      skalovje,      obzidje in drevje, se število gostov ni niti  A
Steza se je v neštetih zavojih zajedala v      skalovje,      tako da so vojaki hudo sopihali in se od časa  A
razširil in nudil dovolj prostora za leseno, v      skalovje      vstavljeno hišico, iz katere so se žalostno  A
jarkom, ki se je dva metra globoko zajedal v      skalovje.      K okopom, kjer so bile nameščene strelne  A
odpočili. Z zagrizeno pridnostjo so krčili odporno      skalovje      ter rili globlje in globlje vanj.Preznojeni  A
»Tresk, tresk!«      Skalovje      hrestne in regne s čudnim jekom: ogromen plaz  A
spet prebudil. Slaboten plamen je obmetaval      skalovje      s sencami, ki so se zdele neresnične in nemogoče  A
zgrnile čezenj te velikanske kamenite plošče. V      skalovje      je vdolbena tu pa tam temna, vlažna votlina  A
Visoko do neba se je vzpenjalo navpično, sivo      skalovje,      izglodano in razrito, na vrhu in v temnih razpokah  A
je videl temne goré in zelene doline, pusto      skalovje,      bogate njive, gozdove in pašnike, samotne romarske  A
vprašal, ali lahko razstrelimo tisti vhod v      skalovje.     Res pa je tudi bilo, da nisem nikomur naredil  A
meščan tudi ves preplašen, če ga peljemo v visoko      skalovje,      kjer vidi na vse strani ležati globoke prepade  A
premotil in zvabil tu sèm, kjer ni drugega nego      skalovje      in voda!No, pa bodeva že še napravila račun  A
Milanovemu očetu, ki je trdil, da je tisto      skalovje      njegovo.Vnel se je prepir in potem dolga dolga  A
je molče poslušal in strmo gledal zdaj v sivo      skalovje      Kuščarjeka tamle notri, zdaj nazaj čez Témenico  A
brzopetih, so nekateri ušli v Štorovje in v virsko      skalovje,      druge so Turki polovili, povezali in odgnali  A
lepo uglajen; za drevesi dvigalo se je visoko      skalovje      okrog in okrog, katero je tam zadaj v zatišju  A
noga. Krog in krog je molelo kvišku razpokano      skalovje      v neotesanih surovih kosih, kakor jih navali  A
sedaj pa teče dan za dnevom kakor hudournik čez      skalovje.      »Kaj bo, kaj bo?« vzdihuje in premetava se na  A
ugaslega ognjenika in okrog in okrog gleda razorano      skalovje      brez znakov živega bitja.»Morda sem na soncu  A
/ . / stran 135 . / sedli na ostro razorano      skalovje,      branili se mrazu z jedjo, pijačo in ogrinjačo  A
Adamovec pa grčast, navezan zgolj na svoj svet, na      skalovje,      bregovje in bukve v grapi, na svoje košenine  A
voda je glasneje bučala in hitreje drvela čez      skalovje,      ki je ostalo v strugi še od prejšnje povodnji  A
tovariše v skalnati votlini. Vsi so začeli metati      skalovje      v globočino in tako so se srečno rešili nočnega  A
sto leti je štrlelo iz vseh njiv in lok trdo      skalovje,      zdaj pa bi bil iskal človek zaman najdrobnejšega  A
prav prisojne kraje, gola rebra in razpokano      skalovje.     Ti so veliko hujši in bolj strupeni od onih.  A
Vsak gaj in dol, vsako večje in kaj bolj čudno      skalovje      in celo vsako staro ali nenavadno krivo drevo  A
Na paši je zapazil Noe, da hodi kozel nekaj v      skalovje      zobat in da je vselej, kadar se je od tam vrnil  A
rušjem. In nevisoko nad sabo so zagledali golo      skalovje,      ki je štrlelo proti nebu.Videli so sneg, ki  A
nisem ničesar. Kamor sem pogledal, povsod samo      skalovje.     Do neba se dviguje, naravnost do neba.  A
trenutek je postala na pragu in se ozrla na snežno      skalovje,      ki se je dvigalo onkraj senožeti navpično proti  A
spijo tu; a v ranem jutru se splazijo v visoko      skalovje      in prežé ves dan na divje koze.O, resnično   A
spolzkim listjem. Pod listjem pa je štrlelo skrito      skalovje.     Pri vsakem drugem koraku jima je spodrsnilo,  A
Kekec je videl tik pred sabo bele gore. Ogromno      skalovje      se je dvigalo tik za pašnikom visoko visoko  A
da ni mogel videti nikjer belih vrhov. In      skalovje      je bilo strmo in gladko.Le tu pa tam je zevala  A
mraz ga je stresel. Še natančneje je pogledal v      skalovje,      a tedaj je spet zagledal človeka, ki se je že  A
Zaprašila se je preko snežišča. Hotela je v      skalovje,      a hipoma je obstala, ker je mislila, da sedi  A
spominjala vse življenje ... Hehe, le pojdi v      skalovje!     Le pojdi!«   A
videli. Samo visoke gore so videli in razdrto      skalovje,      ki je kipelo nad dolinico visoko visoko proti  A
skakal preko jarkov, ki so rezali na več mestih      skalovje.     O, Kekec je bil vajen takih potov, pa se še zmenil  A
Zadela ga je v prsi, da se je perje kar usulo na      skalovje.     Orel je kriknil od bolečine in je zaprhutal v  A
ni mogel naprej. Pod njim je štrlelo navpično      skalovje,      dvajsetkrat tako visoko kot je bil Kekec. Kekec  A
se je ustavil, ozrl se je visoko gor na belo      skalovje      in je zažugal s pestjo. »Nemara gledaš dol  A
proda pa se je dvigalo strmo gorovje. Razdrto      skalovje,      le tu pa tam poraslo z nizkim, krivenčastim  A
žuborečo, glasno petje. Tu pa tam je prerezalo      skalovje      nekoliko tesnih, globokih jarkov, koder je ležal  A
in jo ponese visoko tja gor med nepristopno      skalovje,      kjer ga čakajo lačni orliči ‒ njegova deca,  A
izginila iz soteske in mrak je pričel zavijati belo      skalovje      v svoj temni plašč.Tedaj se je prikazal pred  A
so mu pogledale na belo . / . / stran 120 . /      skalovje.     Tedaj pa je sokolič polglasno zaječal.  A
sokoliča. Veselo bo vzfrfotal in bo poletel v      skalovje.     In vesel bo, tako zelo vesel, kako bi bil jaz  A
eno streho! Rajši grem stanovat k zverinam v      skalovje,      rajši kakor k tebi, hudobec!Danes boš spoznal  A
hotel, še zanalašč ni hotel, ker je videl strmo      skalovje      že tako blizu.Vse moči je zbral in je skoraj  A
Bedanec iz goščave. Zagleda Kekca, preskoči visoko      skalovje      in drveči potok, pa pograbi Kekca in ga odvede  A
ravno prejle. Pa sokoliča pojdite zopet lovit v      skalovje,      da vam zvečer sova ne začne svoje godbe. Nocoj  A
godrnjal in je bil ves zlovoljen. Odšel je na      skalovje      in je sedel vrh prepada na belo skalo.Zrl je  A
proda. Onkraj proda pa se je dvigalo sivo, strmo      skalovje      ‒ visoko visoko tja gori, kjer je zelenelo širno  A
tihem zagorskem svetu. Visoki bregovi in strmo      skalovje      so se razmaknili kar nenadoma ‒ in Kekec je  A
Z roko si je podprl glavo in strmel na belo      skalovje,      ki se je dvigalo pred njim v modro nebo.Sonce  A
pred njim v modro nebo. Sonce je obsvetljevalo      skalovje,      da se je srebrno svetilo. Vsenaokrog je vladala  A
je podprl glavo z rokami pa je strmel na belo      skalovje,      po katerem so se igrali sončni žarki.Razločno  A
in na beli sneg, ki ga je bilo polno orjaško      skalovje      Široke peči.V srcu ga je grizlo nekaj bridkega  A
dolini je bilo za dober seženj snega, a divje      skalovje      po Martuljkovih gorah je bilo tako zasneženo  A
prehajala na obeh straneh v strmo, navpično      skalovje,      ki se je grozno dvigalo proti nebu.Visoko je  A
grozno dvigalo proti nebu. Visoko je bilo tisto      skalovje      in se je dotikalo skoraj samih božjih zvezd  A
božjih zvezd, ki so veselo brlele na nebu.      Skalovje      je bilo še vse prepreženo s širnimi snežišči  A
redčiti in prikazovalo se je spet golo razmetano      skalovje      in krivenčasto rušje.Gab je že čul votlo bobnenje  A
je vpil in kričal, da se je slišalo daleč v      skalovje.     Gab je otepal z rokami, z nogami je brcal, da  A
skalo in se grel. Požvižgaval si je in strmel na      skalovje,      kjer se je sprehajala in pasla čreda divjih  A
rože in drevje v gozdu. Še nesel sem te čez ono      skalovje.     Pretepel bi te in klavir bi ti stolkel, če bi  A
naslednje živno obdobje. Jata črnih kavk preleti      skalovje      in se oglaša s predirnim krakanjem. Kaj, če  A
vse je prelepo, da bi bilo resnično. Palme,      skalovje,      samoten zaliv.Luči Lindosa v daljavi.   A
se kakor ledeno ivje v zimskih jutrih. Tudi      skalovje,      štrleče iz peščenih sipin, je belikavo. Nikjer  A
Vedno ga je strah zate, kadar se podaš plezat v      skalovje.     In ne izklapljaj stičnika, prosi...  A
vedno pripravljal v mislih med hojo na Trizob.      Skalovje,      modro nebo in Trapanija spodaj, vse to ga je  A
VOTLINA To kamenje.      Skalovje,      prepleteno z bršljanom in mahovjem. In votlina  A
Dana!«      Skalovje      odmeva.Ne pomaga kričati v skale.  A
stiski. Snop luči še vedno raziskuje vlažno      skalovje      v votlini. Polde presveti sleherni kotiček.  A
Opazi ga. Skoči na noge in se zapodi za      skalovje.     Ubežala mu je in pustila v njem žalost.   A
boči nad morjem, voda se blešči v svetlovini in      skalovje      se beli.V zavetju skal leži Aa, vsa razgaljena  A
steno velikanskega gorskega udora. Navpično      skalovje      se je vzdigovalo najmanj tisoč metrov nad jezersko  A
veliko stekleno lastovičje gnezdo pripeto na      skalovje.     Opazil sem, da ni nikoli vrgel trnka tu spodaj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA