Pusto in prazno se ji je vse zazdelo. Mati ‒ rednica ji je bila premehka in predobra, zamaknjena že v oni svet, Adamovec pa grčast, navezan zgolj na svoj svet, na skalovje, bregovje in bukve v grapi, na svoje košenine in ovce ... Mar so mu bili občutki, ki so se budili v Jerini duši.