Zato pa je bil vse dni žalosten in niti prepevati se mu ni ljubilo. Pobit je hodil za svojo živinico ali pa ležal tam kraj rušja in je strmel na visoke pečine in na beli sneg, ki ga je bilo polno orjaško skalovje Široke peči. V srcu ga je grizlo nekaj bridkega ‒ in Rožle je vedel, da je to samo vest, ki mu že sedem dni očita, da se ni prav nič zavzel za nesrečnega Kekca.