sanja (3.303)

moja? . / . / stran 82 . / O kakšni volji	sanja	kamen v tem zidovju?In črv, ta ropar večnosti	A
Eni seveda bedijo. Ampak večina spi in	sanja	o domu in ženskah ...O politiki tu nobeden več	A
in ženskah ... O politiki tu nobeden več ne	sanja.	Vzame aparat, prši po prostoru, odhaja.	A
napumpate tisoč. MAREK: Ne vem, kaj se tebi	sanja.	DEDAL: Vseeno polzi navzdol.	A
kakšni sončni klopi v parku ... včasih sc mi	sanja,	da sem v sanjah na klopi, a gorjača,palica,	A
zgodovine, me zmeraj spomni: Jula, tebi se ne	sanja	... šla sem, sem bila še nekje vmes, ne spomnim	A
izkusil v življenju užitke, o katerih se vam še	sanja	ne. SONJA: Ne govorimo o tem, Albert.	A
nemiren sen. FRANC: Kdor ima nemiren sen, ta	sanja.	Sanjal si.	A
zakaj si zardela? EMILIJA Tebi se nekaj	sanja.	KARLINA In te sanje si jaz takole razlagam	A
ona še vedno rada tam živela? ON (tiše):	Sanja	o vodi. ANDREJ (nepričakovano skoči pokonci	A
človek in hitro se postára, če brez nehanja	sanja	o solncu in ga nikoli ni gledal z živimi očmi	A
KANTOR: Kaj še, prijatelj, kaj še! Ali se vam	sanja?	Se nasloni na mizo, govori veselo: Saj vas	A
Francka! FRANCKA: Jezus, Nina, kaj se ti	sanja?	NINA se trese in se ovija Francke: Ves bled	A
velikrat, ali sklonil sem hrbet. VRANČIČ:	Sanja	se mi, da to gospostvo ne bo trajalo več dolgo	A
mislila o tem otroku. Roké drži v naročju in	sanja	... sanja.Ko bi je ne vzbudila, sedela bi ves	A
tem otroku. Roké drži v naročju in sanja ...	sanja.	Ko bi je ne vzbudila, sedela bi ves dan takó	A
slaščic.) Čez svétnikov kučira nos čestiti in	sanja	se o novih mu častéh.Poščegetá s peresom petelinjim	A
Poščegetá s peresom petelinjim nos župnikov in	sanja	se mu koj o boljši fari.Vozi se čez tilnik vojakov	A
o boljši fari. Vozi se čez tilnik vojakov:	sanja	se mu o pobojih, zasedah, barikadah, damascenkah	A
grofu Parisu; kaj ni dejal tako? Ali se mi le	sanja?	Ali si morda v blaznosti domišljam, zató ker	A
vzpne do visokega prestola, o katerem rod njegov	sanja,	ali pa če nesrečen pade nizko do vsakdanjega	A
gaj; O njenem presladkem objetji On sladko pač	sanja	sedáj. Ne sánjaj o lipi cvetoči, Moj javor,	A
veríga, Blisk pa mu iz démanta šviga.« »Zmaj	sanja	o starih ti dnéh, Ko prežal po hostah je téh	A
klanja, in od srca se ji toži. Strmi na dete in	sanja	o boju ljutem, o moži ... Vitovčeva smrt Zapaljena	A
poslednjo. . / . / stran 53 . / Kresnica	Sanja	bedni siromak: kje so tista srečna tla, skrivajoča	A
Kaj si čutil v lepih krajih, kjer ob mirti	sanja	lovor? »Tugo po domačih gajih.«	A
naznanja, moja ljubica sladkà prelepe sanje	sanja.	Vsaj eden njenih svit oči, vsaj eden vzdih nje	A
VIII Kot na majke prsih belih detece nebore	sanja,	tukaj v krajih osamelih voda ziblje čoln brezdanja	A
Čuj! Tihih, bližajočih se korakov kot lahka	sanja	ona gre mimó. Oj, dober večer!	A
stoji samotna uta,« tako je rekla, dražestna kot	sanja.	Rad vedel bi, kaj té oči žarijo, rad slišal	A
vsega pisanja, tvoja duša, ki zdaj o bodočnosti	sanja,	prekrasnih dneh, je album brez peg in črk!	A
VRABEC SPOMLADI Sam ne vem, se mi ne	sanja:	Kakor v rojih se bučele pridrvijo s kotov	A
TRAGEDIJA Kaj‐li	sanja	v jasni lepi noči, sam, otožen v svoji temni	A
In vztrepeče ... ”Ali se mi	sanja	...?“ Trudna, bleda ljubica nekdanja tiho	A
NOČNI, POZNI URI Kadar v nočni, pozni uri	sanja	zemlja mračne sanje zatopí se moje srce	A
pogleda ona in vsi trije obmolčimo; luna	sanja	tam visoko, sanja tiho v dnù valov. Nad	A
trije obmolčimo; luna sanja tam visoko,	sanja	tiho v dnù valov. Nad menoj se prva zvezda	A
hrepenenje diha ta rosni mrak. Na jasnem nebu	sanja	luna, pod nebom sanja tihi svet, ta bajni	A
Na jasnem nebu sanja luna, pod nebom	sanja	tihi svet, ta bajni večer jaz bi sanjal	A
grobu spi tvoja in moja vesela mladost.	Sanja	tam bajke o duhu vijoličnem in nad njo	A
pogleda ona in vsi trije obmolčímo; luna	sanja	tam visoko, sanja tiho v dnù valov.	A
trije obmolčímo; luna sanja tam visoko,	sanja	tiho v dnù valov. 2	A
repenenje diha ta rosni mrak. Na jasnem nebu	sanja	luna, pod nebom sanja tihi svet, -- ta	A
Na jasnem nebu sanja luna, pod nebom	sanja	tihi svet, -- ta bajni večer jaz bi sanjal	A
grobu globokem spi -- sentimentalnost.	Sanja	tam právljice v duhu vijóličnem, a nad	A
več me ti? Zašumelo je drevó, luna	sanja	na poljáni ... Oj ostani, oj ostani --	A
jutro, na véčer očedi, umije; žveči, melje,	sanja,	snuje, stopica v službo, razmiguje ude ‒ vse	A
potuje sam nad morji in grobovi ‒ črni vran ne	sanja	sanj uklenjenih z okovi ‒ črni vran ne toči	A
kamin. . / . / stran 22 . / V parku Samotno	sanja	drevored svoj dolgi, mračni sen. Pod tihim nebom	A
o tebi, ni misel svetla če sanjam o tebi, je	sanja	zla. Ko z znakom krvavim, kot tema in bridkost	A
polnih borb, polnih ječanja! Tiho, tiho dalje	sanja	noč z bleščečimi očmi. Srpan Že dan za gorami	A
jutranji hlad, v meglo še dežela zavita, in	sanja	še stari grad. Na daljnem, zbledelem tam vzhodu	A
polkrožno pod obok, kjer z vlago prepojene črnobele	sanja	naplavljenih počitkov spletajo iz humusnih tihožitij	A
preziral vsakršen vpogled ... Tebe Sonja, Sinja,	Sanja,	Saška, Svinja, Svoboda, Spevnost .... ... o vse	A
so mrzle, a sijoče. Hrepeneča pesem bedi in	sanja	z odprtimi očmi.Izza mračnjaških lis, ki lazijo	A
zračnem etru, sam šteje zvezde neznane in budno	sanja	o vetru. Pok pomladi Sprehajalna drevesa me	A
obraz? Kdo poje pesmi, kdo razliva Sočo, kdo	sanja,	kdo joče, kdo tava med črkami, kdo meče žarečo	A
Zatisnil si, revež! trudne oči, O materi se ti	sanja;	Bog ti jo tolaži, saj se mi zdi, Ne boš se zbudil	A
. / . / stran 48 . / SVETA ODKLETEV Sen	sanja	srce moje zlat: odprto je nebo in ven se usiplje	A
njo se vrsti ‒ oj kolika, kolika sreča! To	sanja	pol speč in bedeč na pol, a vse bolj jo spanec	A
O tvoje bele roke! Kot	sanja	šumeča greš mimo! Opuščene Opuščene bodo stare	A
polnoči. Listje ni zganilo se, kakor da še	sanja,	samotno ob bregovih se zeleno sklanja. Vse noči	A
(Sonce gori.) Kaj	sanja?	Razumem.	A
sivim čelom hiše ‒ noč je pokrila ravnino. Mali	sanja:	krompirček, ne eden ‒ polna skleda.‒	A
za temno vasjo raztrgana sivka Beda. Drugi	sanja:	krompirček v oblici mrzle ročice ogreje.‒	A
da bi jih zopet zacelila. V njegovih mislih	sanja	sebe, ko dih skrivnosti daje krila, ki zamahujejo	A
biriče, odjemlje tuje grehe, tuje muke. ... ta	sanja	in živi visoke štuke. Ta sanja in živi visoke	A
živi visoke štuke. . / . / stran 177 . / Ta	sanja	in živi visoke štuke, se valja s hlapci hlevskimi	A
zavzdihnil in železna postelja je škrtnila. »	Sanja,	« je rekla mama. Potem je bilo spet vse tiho	A
preozkosrčni, egoistično majčkeni, in se nam niti	sanja	ne, da bi se vživeli v usodo mlade deklice,	A
se človek približal ideji dobrote, o kateri	sanja,	odkar se je zavedel svojih zmogljivosti.Tedaj	A
kakor kraška kri v nji. Saj, in to, da ves čas	sanja	samo o potovanju, je razumljivo, ker pravzaprav	A
intimnega, odmišljenega ozračja, on pa zelo rad	sanja.	Kaj, Momi?	A
ga začudeno pogledala, češ spet se mu nekaj	sanja.	Peter Majcen je razumel njen pogled	A
visokoleteče ali pregrešne: že trideset let	sanja,	kako se bo priženil na bogato kmetijo.Teh sanj	A
nasmehu, kakor bi hotela reči: Reve, vam se še	sanja	ne, kaj vse se dogaja v širokem, svetlem svetu	A
noč je pokrila ravnino. Mali	sanja:	droban krompirček, ne eden, polna	A
raztrgana sivka Beda. Drugi	sanja:	krompirček v oblici mrzle ročice	A
sramežljiva, da bi ga vprašala. »Ali se ti	sanja?	« je rekel macesen.»Saj kamen ni ranjena žival	A
misli na tisto, ki jo je imel včasih, ali pa	sanja	o lepih dnevih, ki so umrli in o bodočih, ki	A
govorijo samo zatohle pobožnjakarice, ki se jim še	sanja	ne, koliko živih dvomov je v bistri otroški	A
se mi, da mlad človek mora sanjati, pa čeprav	sanja	same nemogoče, nedosegljive stvari ...Ha, če se	A
Mojemu Jezusu. Angelca gre po vodo in se ji še	sanja	ne, da je Stane, ki je že strohnel na Španskem	A
Vladimir se je začudil. Tedaj ni vedel ali	sanja	ali bedi.Kako?	A
Je blodnja, se je zgodilo? Je	sanja	sredi ravne in vroče ulice, ko obrazi hodijo	A
potovanjem skozi mirujoči čas v knjigah. Včasih	sanja,	ne sam, v Sebastijanovih arkadah v Salzburgu	A
Nemara pa so sanje, je pomislil, nemara pa se mi	sanja	ta temna gruča hiš in ta pasji lajež, ta potok	A
Mislil je: Iz česa so sanje? Ali je	sanja	to veslo, ta ladja, ti ožgani hrbti vsenaokrog	A
je zadovoljno blisnila Otu misel, temu se še	sanja	ne, kakšna umazana laž ga čaka. Rdečebradec	A
neusmiljeni kralj... To ona ve, vsako noč se ji	sanja,	kako Herodež stopa čez otroška trupla...Na pamet	A
oblečen leže na posteljo. Ko zaspi, se mu	sanja,	da se pri Barkovljah potaplja v morje.	A
sprememba v njenem življenju, čeprav se ji še	sanja	ne, v kakšnem obsegu.Romarji, ki so prišli z	A
sanjah in še to samo, kadar je na tujem. To se mi	sanja,	je pomislila Katarina, kakšne čudne sanje.	A
Simon sam, morda res že spi na travi, nemara	sanja	blago sliko, zgoraj so beli oblaki, pod njenimi	A
globoko si padla. Ko bi vedeli, kaj se njej	sanja,	je mislila v sanjah, je ne bi samo izpostavili	A
večno vas spremlja kazen za nepokorščino, še	sanja	se vam ne, kakšna je ta pokora, do zadnje ure	A
uri, ko poleg njega leži ljubljena ženska in	sanja	ali pa prav tako bedi za svojimi zaprtimi vekami	A
težek nespečnež. Prizor poznamo: Katarini se	sanja,	da jo neki moški počasi slači.Morda se dogaja	A
take so bile njihove učenosti, o takih stvareh	sanja	smrčeči človek na postelji: forsira neko ledenomrzlo	A
reke... nikoli se mu ne . / . / stran 335 . /	sanja	o Katarini, tu je hidravlični hlad... tudi Katarinin	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani