Čas vodoravni, drugič čas navpični vsevdilj le žlične žbične žrtve kliče; so slepi, hromi in v besedi stični. Pokleka mladi hostar med biriče, odjemlje tuje grehe, tuje muke. ... ta sanja in živi visoke štuke.
Ta sanja in živi visoke štuke, se valja s hlapci hlevskimi na stelji, plodi nečake, za obzorji vnuke, množi z jazbinami se in naselji.