Razgrinja bodočnost se ji pred očmi cvetoča in sončnoblesteča, in slika na sliko pred njo se vrsti ‒ oj kolika, kolika sreča! To sanja pol speč in bedeč na pol, a vse bolj jo spanec objemlje, zdrsava na lahko z dolbline nizdol in v snegu mehkem zadremlje... Jasni se... in zvezde že dvigajo se in mraz ledeni pritiska ‒ kaj bakle po gori vžigajo se, da gora v svetlobi se bliska?