sanja (101-200)

mladega novica, ki bedi in gleda v strop in bede	sanja	o misijonih, kamor ga bodo napotili, ko bo dovolj	A
grobove visoko pod oblaki. Vsako noč se mi	sanja	o ljudeh, ki so bili visoko zgoraj, visoko nad	A
padajo ljudje, ki ne vejo, ali se jim to padanje	sanja	ali je to padanje proti travnatemu pobočju in	A
to, še zmeraj ni vedel, ali bedi, ali se mu	sanja,	ali jezdi pred stotnijo, ali plava na črnem	A
ga imaš, spremeni to, če je res. In če se mi	sanja,	me prebudi. Oni nima usmiljenja:	A
Kako se obnaša? Kaj	sanja?	Od kod se je v meni vzela taka hudobija, tako	A
Frenk, naenkrat se je zgodilo, ko da se mi	sanja.	Frenk: Ker prava baraba, to mi lahko verjameš	A
To je res, je rekla. Bolje, kot se lahko vam	sanja.	Rekel je, da morda obstajajo še kakšna pisma	A
kje je, ali tu ali nekje drugje, ali se mu	sanja	ali pa je res na odru v nekemkraju, katerega	A
kje je, ali tu ali nekje drugje, ali se mu	sanja	ali pa je res na odru v nekem kraju, katerega	A
Melanholik kot globoka figura.	Sanja	in je žalosten.Ni res.	A
spanju. To je zato, pojasni Martin, ker se mu	sanja,	da se vozi z gospodarjem po Mississippiju. Martin	A
»Vsako trezno noč.« »Mojemu psu pa se	sanja,	da se vozi z menoj na ladji. Pravzaprav se to	A
se vozi z menoj na ladji. Pravzaprav se to	sanja	meni.Ampak zanesljivo tudi njemu.	A
Sanje natakarice Debbie.	Sanja.	Debbie sanja.Takoj ko neha delati v baru, takoj	A
Sanje natakarice Debbie. Sanja. Debbie	sanja.	Takoj ko neha delati v baru, takoj ko se izteče	A
njena zadnja ura, začne sanjati. Kadar Debbie	sanja,	pravi Martin, takrat je iron magnolia, kot	A
težka oblomovska glava počiva na prednjih šapah.	Sanja	se mu, da se z Martinom vozita po široki reki	A
tleh ječal Jaroslav. Pomislil sem, da se mi	sanja	in da te sanje ne pomenijo nič drugegakot to	A
je pomislil deček v postelji, ki se mu vse to	sanja,	in spravili me bodo v tisti kotel, v tisto veliko	A
Dlje časa, ko sem tu notri, pogosteje se mi	sanja	o krajih, kjer sem kdaj bil.Dlje ko sem notri	A
»Stoka. Jebač, cinkar, o deklicah	sanja.	«Oblast, ki jo je imel naenkrat, mu ni dala miru	A
grozite? Ti še ne veš, kdo je Mrak, tebi se še	sanja	ne.« Dosti sem si upal.	A
Zakaj govorim v snu. In zakaj se mi	sanja	o Odesi.Toliko razburljivih stvari sem doživel	A
Dominikana, predmestja Marseilla, meni pa se	sanja	o neki kuhinjski pastorali, o najbolj mirni	A
sveta, ko Menahem zasede Masado, ko se Herodu	sanja,	kako mu kljuvajo oči.Svet je nor od začetka	A
Sanjaš o njej. Kdor o nekom vsako noč	sanja,	ta vsako noč ljubi.Ne ljubiš mene, tisto Rusinjo	A
ga je želel vprašati. »Se ti zadnje dni kaj	sanja?	« »Če se mi kaj sanja?« je Vardžo zavpil nazaj	A
Se ti zadnje dni kaj sanja?« »Če se mi kaj	sanja?	« je Vardžo zavpil nazaj, da bi preveril, ali	A
in ga nerazumevajoče gledal. »Ja - se ti kaj	sanja,	zvečer, ponoči, ko spiš?«Neprepričljivo je zmignil	A
pa se je čedalje bolj odmikalo. Ni vedel, ali	sanja.	Počutil se je kot osel, ki ga vodijo s korenčkom	A
kilometrov na uro, in najprej je pomislil, da	sanja.	A ni!	A
Prvi spregovori Rožanec: »No Juri, ali se ti še	sanja	o žandarjih?Danes mi je pravila stara, kaj ženske	A
eno kolo, ko prideta mladeniča do mlina. »	Sanja	se mu,« pravi Miha, »ali je pa rosa nanj padla	A
treba nikomur praviti. Premec, meni se včasih	sanja,	da ste vi enkrat pri nekem znamenju nekemu ubežniku	A
Kaj ti hodi na misel! Meni se kaj takega še	sanja	ne.« »Ha, ha, saj je res neumno.	A
Zazdelo se mu je, da se mu je ves dogodek	sanja,	in razveselil se je tega dozdevka.A veselje	A
in kakšnega slavnega moža ima, se ji niti ne	sanja.	«Škorec je obesil koso na vejo, se zravnal pokonci	A
pa si ti?« je dejal. »Oh, vidiš, da se ti še	sanja,	« je dejala žena.»Svojega Mirka boš vendar poznal	A
Gospod Ponižen, premislite, kaj govorite! Vam se	sanja.	Zaradi česa pa naj bi vas bil ovadil?«	A
Iz glasu je zvenelo očitanje. ‒Kaj se ti	sanja!	? ‒ je vzkliknil fant.‒ Popolnoma resno mislim	A
zažarijo večerni oblaki počasi kot mlado jutro ki	sanja	ko v stari kapeli pozvanja tako se imava in	A
jo je skušal priklicati, se ji je zazdelo, da	sanja.	Nato je le znova prisluhnila in je takoj vedela	A
ga je nato dregnil ‒ se mi pa že pomalem	sanja,	kam je minila! Deček se je vznemiril in dvignil	A
ženah in o belem kruhu se ti, Cigan, lahko le	sanja!	Pa še v sanjah ti zagotovo nobena ne bo dala	A
najprej le glavo. O! je dahnil, misleč, da	sanja.	Kaj pa ti?	A
potem zares začelo, se je zmeraj spomnil, da le	sanja.	In se je zbudil.	A
razmrščeno cvetno homatijo, se je njemu podirala	sanja,	se mu je razsipala v nič živoživa podoba iz	A
starih prepirov z veroučiteljem na šoli; ne	sanja	se mu več o Adamu in Evi in njuni neovirani	A
pritisk je čutila v prsih. Uresničujoča se	sanja	in prekipevajoča srečnost, edinjenje s to srečonosko	A
predela in od besede do dejanja se človeku mnogo	sanja.	Ako inadniki ne delajo za nas, kdo naj dela?	A
bi ne mogel mirno spati. Itak se mi mnogokrat	sanja	o mrličih in pogrebih.« »To je dobro znamenje	A
mirno na straži, gleda v krasno slovensko noč in	sanja	o svoji ljubi.In mene siromaka tipajo z ježevimi	A
veš, da ne pišejo zastonj! Ti, ki se ti toliko	sanja,	bi tudi lahko kaj napisal, ne bi ti škodovala	A
tem se zbudim. Pa koj zopet zaspim in se mi	sanja,	da odhajam z doma s klobukom na glavi in z dežnikom	A
brez slovesa!« Ali ni čudačudno: človeku se	sanja,	da sanja!Meni se to zdi strahovito zanimivo	A
slovesa!« Ali ni čudačudno: človeku se sanja, da	sanja!	Meni se to zdi strahovito zanimivo.	A
raztrgani. Torej prosim: sanjal sem, da se mi	sanja,	da sanjam! Neverjetno!	A
Meško in vsi, potem se jim lahko kaj boljšega	sanja.	Če bi jih pa pitali z močnikom, kakor ti mene	A
betlehemski!« je rekel Zoran. »Še v sanjah se mi ne	sanja,	da bi take sanje sanjal, kakršne pišem. Sanje	A
je plaho, ponoči jo preganjajo hude sanje.	Sanja	se ji rado o levu in na podlagi vsakokratnega	A
celo zakinkal ‒ reč je čudna ‒ in morebiti ‒ le	sanja.	Sanja, da stoji ženska prikazen v durih.	A
zakinkal ‒ reč je čudna ‒ in morebiti ‒ le sanja.	Sanja,	da stoji ženska prikazen v durih. Ženska, kakršnih	A
ni v Kosezah, in baš zato je Smuk sodil, da	sanja.	Odpiral je oči, da se mu je gubalo čelo, in	A
»Gospodar, da se Bogu smiliš! Ali se ti kaj	sanja,	kod in koliko imamo posejanega, kje in kod danes	A
Slovenci pojdimo spat ‒ morebiti se nam kaj lepega	sanja!	Prvenstvo!«	A
kraguljčkom ‒ ali je mogoče, da se človeku kaj takega	sanja?	‒ in je rekla: Zato ker ste vi, je rekla, tale	A
dovoljenje za čez morje? O ti buča otročja, kaj se ti	sanja	o svetu?Zlato boš šel kopat, ti vrabček ti goli	A
skoraj preveč. Reči vedó, ki se nama niti ne	sanja	o njih, ženi in meni.Morebiti da se sanja gospodom	A
sanja o njih, ženi in meni. Morebiti da se	sanja	gospodom profesorjem, nama se ne in sva pobom	A
prečudnimi podobami. Drugo, kar se mi vedno	sanja	prijetnega, je to, da pobiram s tal denar, in	A
Vso čast mu! Ne vem, čemu se mi tako rado	sanja	o tem dolgu in čemu sem ob teh sanjah pobit	A
Tako je z najstarejšim. Takisto že	sanja	o smučeh naš drugorojenec, star je trinajst	A
Zdajle gotovo spiš in naj se ti prav lepo	sanja.	Ko je vlak odpeljal, si me videla, kako sem	A
da je pogledal Matička. »Bogve, kaj le se mu	sanja,	« se je vrnil, »ko se tako smehlja.« »Lojza pravi	A
drugače. No, Lah bo tepen, kot se mu še ne	sanja	ne.« Tedaj zavpije natakarica, ki je stala pri	A
resničnost ni bila več resničnost, bila je lepa	sanja.	Če si srečal sovražnika, se ti je nehote nasmehnil	A
Pripelji trgovce, ej, skupili boste, da se vam ne	sanja,	če se potrudite semkaj!« »Pastirček, hodi z	A
počije in zaživi sanje, ki jih tiho koprneče	sanja	vsako noč, vsak dan, vse trenutke.«In ob istem	A
za izgubo ali za dobiček! Nikomur se še ne	sanja	ne, kaj je denarja po teh njenih tokavah.Njej	A
Ne bo si jih ne! Nisem tako neumen, kakor se	sanja	Smrekarju.« Takole se mu je nenadno	A
»Česa se bojim? Ali se vam	sanja?	« »I no, sem mislil, da pravda ni za	A
Pijan je bil,« je takoj pomislila. »Niti ne	sanja	ne, kaj je govoril.« Ko je Smrekar naročil	A
nesrečna ko svinec, ali se mi morda vse to samo ne	sanja.	Obenem se od nekod priplazi strah, da je celo	A
pritisk njegovih prstov in jeknil: »Tebi se še	sanja	ne, kaj vse je na kocki!Če bi oni ... samo zaslutili	A
rekla. ‘Kako naj me ima rad, če se mi niti ne	sanja,	kaj je v njegovem srcu in v njegovi glavi?Kako	A
poljubljajo tako, kakor se našim ljubim Janezom še	sanja	ne.Janezi so na to zavihali nosove in videla	A
bo igrala, in kljub svoji tesnobi spotoma že	sanja	o svojih igrah. Na ulici je obstala	A
potrebuješ več. Veronika se je vprašala, ali	sanja.	Od kod ta glas?	A
Obris antične književnosti!" "O tem se meni še	sanja	ne ..." "Saj zato sem ti v kuhinjo nastavil	A
bi po pravem moral sam vzeti nase. »Se ti	sanja,	ali kaj?« je planil Resnik. »Zlatenica ali topel	A
nekakšnim geometričnim vzorcem. Zazdelo se mu je, da	sanja;	da je ujet v nekakšno počasi odvijajočo in	A
ušesa počivajočih otrok. Lovreku se je zdelo, da	sanja:	tako prijetno mu je bilo sredi toplo razcvetene	A
boš v svoji stroki, kakor se ti danes niti ne	sanja,	še bolj pa v presojanju ljudi in življenja.	A
njive, travniki, vrtovi ... Gotovo se vam niti ne	sanja,	gospod Gradnik, kakšno vrednost predstavljajo	A
kakšno vrednost predstavljajo ...« »Čemu naj se mi	sanja?	« ga je prekinil Lovrek z okamenelim licem.	A
preprostemu vojaku, ki nima dostopa vanj, niti ne	sanja.	Le od daleč lahko z razširjenimi nosnicami lovijo	A
ne vznemirjajo, predobro jih pozna. Bržkone	sanja,	ali tokrat so sanje neobičajno žive!Žametno	A
negotovimi koraki, kakor hodi človek, kadar	sanja	z odprtimi očmí.Srečaval je same znane obraze	A
ki berete to zgodbo, je videl Močilnik in ne	sanja	o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor svetega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani