nova beseda iz Slovenije
sebi mene! Kam strmiš, Marina? VERONIKA To je | povest, | ne ples. HERMAN To je začetek. | A |
naše ceste, ovinke sem moral delati. To je | povest | našega pogina. ZOVOLJ O, o! | A |
3 Vjel, siromak, si | povest | in dremaje pri sveči jo pisal; reci, ko | A |
razjeda in mori... . /\ .. stran 74 . \/ Jesenska | povest | Na tleh sem suh, ovenel list pobrala. Nanj roka | A |
»Nič,« je rekel in skomignil z rameni. » | Povest? | « »Pustiva to,« je zdaj hladno rekel. | A |
»Pustiva to,« je zdaj hladno rekel. »Je | povest, | reci!« Krotil je nejevoljo in gledal stran. | A |
je nejevoljo in gledal stran. »Kajne, da je | povest? | « »Da, kratka zgodba je, davi sem jo kupil v | A |
mora gospod šele izmisliti. Saj to je vendar | povest. | Gospod to piše iz svoje glave.« | A |
vred zgoreli v hiši. To je strašno, a to ni | povest. | « »Kaj pa je po vašem povest?« | A |
strašno, a to ni povest.« »Kaj pa je po vašem | povest? | « »Povest je - povest... | A |
»Kaj pa je po vašem povest?« » | Povest | je - povest...V povesti se mora veliko zgoditi | A |
»Kaj pa je po vašem povest?« »Povest je - | povest... | V povesti se mora veliko zgoditi!« | A |
stopila k Petru Majcnu. »Ali pišete zdaj novo | povest? | « je vprašala. »Pišem... počasi...« | A |
starejši... eh, kaj bi: vsak ima svojo lastno | povest, | zakaj naj bi potem še tiskane bral!...« | A |
je človek na svetu samo zato, da doživi svojo | povest! | « »Eh, kaj hočemo, je že tako!...« je vzdihn | A |
tam sem je bil celo vesel. Toda Temnikar je | povest, | to pa je resnica, to je življenje.Ne, to ni | A |
to pa je resnica, to je življenje. Ne, to ni | povest, | bi rekel stari Blažič, ki zdaj trobi.Da, vse | A |
doživel in preživel, je zanj samo strahota, a ne | povest. | Nemara pa bi tudi za Temnikarja rekel, da je | A |
Temnikarja rekel, da je samo strahota in ne | povest. | Moj bog, ali res ni povest? | A |
samo strahota in ne povest. Moj bog, ali res ni | povest? | Mar strahote, ki jih človek počenja v imenu človeka | A |
tudi resnično za človeka, ne morejo biti več | povest? | Ali človek in človeštvo res počenjata stvari | A |
pravem času. Vse vam povem, da napišete tudi mojo | povest. | A | |
Gornje mesto! | Povest | iz zagrebškega življenja, jo nazivlja pisatelj | A |
sam. Gornje mesto pa za me ni ne novela, ne | povest, | ne roman, zame je samo življenje, krik današnjega | A |
hrastovima koreninama. »Prav vsaka stvar ima svojo | povest. | Prav vsaka.« | A |
pest svežega tobaka. Tedaj sem vedel, da bo | povest, | kakor sem rekel njegovim samogovorom. | A |
Moral bo ostati najmanj še dve leti. Ta | povest | je Martina Jakončiča zelo ganila.Gledal je v | A |
Naslonil se je, prižgal si cigareto, a kadil ni; le | povest | o svoji materi je ponavljal, tolminskega študenta | A |
svoji materi je ponavljal, tolminskega študenta | povest | o tolminski materi.To povest je znal skorajda | A |
tolminskega študenta povest o tolminski materi. To | povest | je znal skorajda na pamet, saj jo je pripovedoval | A |
tisočkrat. Tudi napisano je imel študent Peter to | povest. | Napisal jo je takrat, ko je odložil okove, ko | A |
Dom - mati! Napisano je imel študent Peter to | povest, | a je ni nikdar bral.Nosil pa jo je vedno s sabo | A |
nasmehi, ko so divjali jazzi, je ponavljal to | povest | o svoji materi. »Mati!« | A |
dete pestovala ...««« Peter je ponavljal svojo | povest | o materi.K1489 jeromen-1490 jeseni | A |
če ne bi umrla ..., je zaključeval Peter svojo | povest. | Tedaj je udaril zvon pri blagajni. | A |
morala pustiti popolnoma vnemar tako zanimivo | povest, | kakor je »Črna žena«, čeprav jo je usoda ljubezni | A |
KOSMAČ . / . \/ . / »Peter bo o Vencu napisal | povest. | « | A |
zaostrila, ko se je začela pojavljati novela. | Povest, | kot jo je ona imenovala, se je že dolgo napovedovala | A |
Kmalu, kmalu. Ali namerava | povest | objaviti? Odločil se bo, ko bo prišla v celoti | A |
Torej pa. Ta zadnja | povest | je pač samo ljubezen do tebe, ki sem jo pozabil | A |
omarici zdaj nemara gori lučca, nemara bere kmečko | povest | iz prejšnjega stoletja, morda s težavo drži | A |
misli so bili menda ta dan, ko se začenja naša | povest. | Bilo je meseca avgusta leta 1857, ko je stari | A |
»Knjiga je debela,« je nadaljeval. » | Povest. | Dandanes, ko tako hitro živimo in tako malo utegnemo | A |
Ampak nekaj bi vas prosil. Vaša | povest, | kakor sem videl, je dolga, moj čas pa kratek | A |
bi namreč moral ta lenuh sam posneti njegovo | povest; | a kako bi hlastal, hlastal!Saj mu človek ne | A |
vrlinah, kolikor ob napakah nasprotnikov.« »Če je | povest | dobra, in jo nasprotna stranka hvali, naša pa | A |
določimo vendar mi.« »A jaz sem sam prebral | povest | in vem, da je dobra.« »No, in ...?« | A |
Ti, nekaj novega. Jaz bom Sokovo | povest | grajal.« »Ali res? | A |
pisal, sem pisal.« »Tudi značaj; in naj bo | povest | še tako slaba?« »Ker ne ugaja tebi, zato še | A |
tržaškega škofa. V tem času, ko se godi naša | povest, | je bil sienski škof; šest let pozneje (leta | A |
Benka, ki so mu v tem času, ko se vrši naša | povest, | dovoljevale ugodne razmere, da je iz svoje palače | A |
»Gospod Možina! Včeraj že ste mi obljubili | povest | o ubogi Dorici; če vam ni nevšečno, prosil bi | A |
je v lipovi senci na klopi pravil naslednjo | povest: | V Notranjem stoji vas, Vrh po imenu | A |
med ljudmi se redko nahaja. Tudi Robinzonova | povest | je prostemu človeku jako pogodu, ali - jezik | A |
Kládiva, prosil bi, da mi razložite včeraj obetano | povest | o svetem doktorju Bežáncu. Doktor Pipec | A |
Doktor Pipec. Sveta | povest | piše z jasnimi besedami, da je svoji prvi soseski | A |
ter je sploh videti kako živ. Ker nam sveta | povest | o tem nič gotovega ne razodeva, treba si torej | A |
pokonci. Od ust do ust, kakor ogenj - piše sveta | povest | - leti čudovita novica, da je tako tajno zmaknjeni | A |
čednik od svetega Jurija do svetega Martina. | Povest | nam obširno ter zadovoljna oznanja, kako so | A |
Doktor Pipec. Niti jaz ne menim, dasi celo slavna | povest, | ki zmerom Bežancu pošteno pritrkava, ni zamolčala | A |
in jo umoril. Ko je bil Ante končal svojo | povest, | se je oglasil Vazko: »Za časa Atifovega zapora | A |
tisto popoldne, ko si mi v teh samotah pravil | povest | svojega bednega življenja, sem ga gori s steze | A |
roditeljev in borno njeno preteklost. Njena | povest | je bila naslovljena na vso družbo, toda s pravim | A |
redu, zakaj mnogokrat je bil že slišal stričevo | povest. | »Res sem pozabil. | A |
Deček, ki je tiho in spokojno poslušal stričevo | povest | o usodi svojega očeta, je bled in mrkih oči | A |
prijatelj črnogorskega gospodarja.« Deček si je to | povest | v naglici na lepem izmislil, zato pa tudi ni | A |
spominom, v odlomkih je ponavljal svojo tužno | povest, | jasnega obraza in smehljaje se jo je pravil | A |
je nas vprašalo več obenem. »Oj, to je dolga | povest, | « je dejal zamišljeno Ivan Gorec, spuščaje in | A |
odpihovaje smotkin dim skozi nos. »Da, to je dolga | povest, | ali s politiko nima opraviti ničesar.« | A |
tako, da je naš zgovorni tovariš pričel svojo | povest. | Evo je! | A |
je čital čez dan. Gregorki ni ugajala nobena | povest | toliko, kakor ona o Pavlu in Virginiji.To povest | A |
toliko, kakor ona o Pavlu in Virginiji. To | povest | je moral Pipan od odstavka do odstavka večkrat | A |
kakršno hoče. Ta mu je prinesel kako razbojniško | povest | s strahovito sliko na sprednji strani, in Pipan | A |
Radoveden postane, kdo je pač pisal to vodeno | povest; | pogleda na prvo stran - Marlitin roman!Mirno | A |
hitro Vaha, boječ se, da ne bi padla v vodo | povest | o italijanskih deklicah. Vah je pricurnil | A |
samem sebi. Lazar pa je dobil priliko, razložiti | povest | svojega življenja deklici, ki ga je mirno, radostno | A |
ekoračili Donavo; vsi časniki so tega polni!« Moja | povest | se vrši 1877. leta, ravno ob času, ko smo tako | A |
Tudi on se je posmejal. »Tu imam v slikah vso | povest | Pavla in Virginije, katero ste nam mogli tolikokrat | A |
ki stanujejo pri nji. Pripoveduje jim tudi | povest | o Ivanki in Lazarju in mene pripletava vanjo | A |
ločiti od nje in je stoječ pred njo povedal vso | povest | samemu sebi.In ko se je ločil in stopil k prihodnji | A |
za preprostimi imeni, ki jih ne pove nobena | povest, | ne opeva nobena pesem! Ko sem dvignil proti | A |
Šaljivec je bil prècej pripravljen povedati svojo | povest. | Okrepčal se je z dobrim požirkom iz kozarca | A |
bil izlet jako. . / . / stran 73 . / Raki To | povest | bi moral pravzaprav spisati Hans Heinz Ewers | A |
zadavila bratca, objemši ga. In ker mora imeti | povest | moralo, sem še dodal, kako je bil medved potem | A |
Ne tajim ‒ pisatelj je pisatelj. Ali | povest | je povest in junak je junak.Vse vkupe pa je | A |
tajim ‒ pisatelj je pisatelj. Ali povest je | povest | in junak je junak.Vse vkupe pa je tako rekoč | A |
rekoč v božjih rokah. Na primer: Pričel sem | povest. | Junaku povesti sem namenil ves blagor tega in | A |
gospodiči! Kako zgledno sem si bil zasnoval | povest | »V gorskem zakotju«! Mladenič ljubi mladenko | A |
narednik in z navdušenimi živio in hura klici se | povest | lepo spodbudno završi. Takšen je bil moj načrt | A |
Morski strah in Dimež, strah kranjske dežele Ta | povest | ni pol tako strašna, kakor grozi njen naslov | A |
razžaljen, rajši narobe. In zdajci in tukajle krene | povest | slednjič v pravi tir. Dve leti starejši od morskega | A |
bi lahko pritisnil pečat podnjo s ptičem, in | povest | ne bi bila več povest, ampak ‒ kapo dol! ‒ javna | A |
pečat podnjo s ptičem, in povest ne bi bila več | povest, | ampak ‒ kapo dol! ‒ javna listina in učena reč | A |
spisih ‒ kapo dol! ‒ ki se nanje naslanja sledeča | povest, | seveda ne stoji toliko in takšnih besed o snegu | A |
Hardun! Dobri Smuk je prekinil svojo zanimivo | povest | ‒ oni dve žlambori ga ne poslušata!Čistilnica | A |
prizadevanja zastran prispodobe in je nadaljeval svojo | povest. | »Vprašala me je in jaz ji povem tako in tako | A |
Fran Milčinski: Muhoborci / Domorodna | povest | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
pretkani kandidat na sodnijo ‒ in tu se pričenja ta | povest. | »Vrli možje iz Muhobora,« je grmel, »jasno je | A |
Malo solza ne škoduje nobeni povesti. Če je | povest | preveč kratkočasna, pismouki hitro reko, da | A |
Ura št. 55.916 DETEKTIVSKA | POVEST | Sherlock Holmes?Imamo ga v Ljubljani! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |