povest (301-400)

niste imeli!« ustavi ga Hrast naglo, da zapreči	povest,	katero so vsi od besede do besede na pamet znali	A
KAKO JE STARI MOLEK TATU ISKAL Kratkočasna	povest	I Ni ga kmalu prijaznejšega kraja mimo male	A
vse te poprave in v katerem tudi pričenja naša	povest.	Pod farovžem, skrit za tremi košatimi orehi	A
k mizi in sodnik je jel pripovedovati bridko	povest	svoje prve in edine ljubezni.Opisoval je srečne	A
In kaj hočem sedaj?« končal je Peter strastno	povest	svojo. »Kaj sedaj?	A
počasi, pretrgano in ječé venomer dolgo, dolgo	povest	in Ponkréc je le poslušal, zinil ni besede.	A
duha ‒ mšel je po svetu, bogve kam l ‒ stara	povest!	Pravili so, da se mu je prav tako zgodilo kakor	A
pol hlapec ‒ in tu se šele pričenja naša mala	povest.	O sv. Juriju je bil v bližnjem trgu semenj Tone	A
aktov) Skoro vselej, kadar sem napisal skromno	povest,	pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen	A
menoj, in o njem, ki ga je slikal, govori moja	povest.	Kako je prišla podoba v mojo last, to ne more	A
prav razumljivih besedah minula in pozabljena	povest	tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekdaj	A
počasi, pretrgano in venomer ječe dolgo, dolgo	povest	in Ponkrec je poslušal, zinil ni besede.Vsega	A
Znojile. Tu je v času, ko se je vršila naša	povest,	gospodinjila pridna vdova s štirimi otroki in	A
delavec in tam smo ga našli, ko smo pričeli	povest.	IV Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo	A
kakor bi bil utrujen. Samorad je pazno poslušal	povest,	ki se mu je videla nekako vztočnobasniška.Ko	A
novo življenje. Samorad je sočutno poslušal to	povest	in zbudila se mu je želja, da bi spremil to	A
Samorad reče, da ostane ondi, ker ga resnična	povest	dejanj, ki se izvrše čez pet sto let, more samo	A
/ . / stran 319 . / ‒ Naj torej povzamem	povest.	Po nagli smrti očetovi se je težko breme velikega	A
zakliče Samorad za mizo. »To je zgolj moja	povest!	« »Oprostite!« odgovori tujec odločno.	A
spomniti ... Tukaj prestane mojega življenja resnična	povest	in tukaj se je začela tvoja bajka, moj Samorad	A
in zaprosil, naj prizanesljivo poslušajo mojo	povest.	Držal se bom tistih verovnih zgodovinskih virov	A
je to znano iz raznih lovskih povesti. Moja	povest	sega daleč nazaj v prejšnji rod in šla je od	A
Bohinjski Beli in pred Valentinom Vodnikom. Koroška	povest	o dveh jecavcih.Podrta gora.	A
obiščemo čez eno uro, ako bo do tedaj končana moja	povest,	se je porodil in krstil v Zgornji dolini bohinjski	A
mostovino plačal pred kranjskim mostom. Če mislite	povest	tako zavlačevati do Melkovih šestdesetih let	A
pokazal je tedaj s koncem škornjice name ) vso to	povest	iz trte izvil, samo da smeši in sramoti prav	A
je sedel mladenič v gosposki suknjici. Ta je	povest	o ziljskem krojaču v petih letih tako pozabil	A
pri nas, a jaz sem svobodno nadaljeval svojo	povest.	Šest let je Melkijad pohajal ljubljansko gimnazijo	A
Cvetličnjak. Pokažena večerja. Čaj. Mlekojedova	povest	o beraču Cvajarčku. Mlekojed vojak.Dovršek rednih	A
Da me pa ne sodite napačno, vam povem svojo	povest	o žganju, in potlej boste razumeli, zakaj sem	A
sonce teče, povsod kruh se peče. To je moja	povest	o žganju.Izvolite iz nje sprevideti, zakaj tako	A
pričakoval. Ni še štirinajst dni minilo, odkar sem	povest	o Trinosovi smrti čul iz ust svojega očeta,	A
možem pri pogrebu Trinosovem. Jaz sem pa vso	povest	slišal iz ust svojega očeta. To je vendar nesreča	A
smo otroci nekdaj posnemali Robinzona, čigar	povest	mi je zmedla glavo.Ves dan smo sekali smrečje	A
Jakob Sket Miklova Zala	Povest	iz turških časov Prvo	A
visok. V onem starem času, ko se godi naša	povest,	so bile na tem hribu velike razvaline.	A
pogumne in zveste žene Zalike. * To je	povest	o Miklovi Zali.Spomin na njo živi še dandanes	A
knjigi našega naroda. Iz tega časa je tudi	povest	o Miklovi Zali, ki se je dogodila l. 1478	A
si, gospod, da hoče pri nas pisatelj pisati	povest,	roman, dramo; vprašam vas, kaj more začeti z	A
okrog sebe! Saj kaj pa je vsa zgodovina nego	povest	človeškega trpljenja, pisana s krvjo in solzami	A
predere nobena krogla. Zdaj pa čujmo kratko	povest	o tem gorjanskem cvetniku, ki mu ne najdemo	A
stavo, ali nisem hotel vzeti ne krajcarja. Moja	povest	je taka, to sam vem, da ji ni lahko verjeti	A
obirajo tudi zdaj, ali nič huje nego lani. Moja	povest	je končana.Službenica!«	A
odpustkom v svoje podzemeljsko prebivališče. Njena	povest	ga je tako razvnela in oduševila, da ni mogel	A
svoje oči vame in mi velel: ‘ Če si jemal mojo	povest	pazljivo na ušesa, si lahko uvidel, da so ti	A
kakor v Boga in v sv. Šembiljo. Za najmičnejšo	povest	te vrste smatram tole: V Kamovi hiši	A
življenja.« Poslušal sem jako pozorno to zanimivo	povest	o ljubezni ruskega carja Aleksandra z našo rojakinjo	A
Mikali so me mnogi pogovori, morda najbolj pa	povest,	katero je pravila pivcem velika in debela ženska	A
in jih nažigal sam z bičem. Rus posluša to	povest	z odprtimi usti, začne se tresti, bledeti in	A
ne. Ali meni je to vseeno; odkar sem slišal	povest,	mi je zamrzelo tako na tega ptiča, da ga ne	A
še razdor poroke in svatbe. To je resnična	povest	mojega življenja in moje ljubezni.Jako žal mi	A
nam, da pripravlja društvu kako novo prijetno	povest	‒ pa če bi bil tudi molčal, bi ga bil gledal	A
rodbinske sreče. Domoljub, ki mi je pravil to	povest,	me je vprašal, kako mi dopade.Rečem mu, da me	A
je bosa. S to lažjo je hotel nekdo zabeliti	povest,	da bolje tekne.’Pa je, vidite, tudi ta reč popolnoma	A
ljubezni z Lenko mi začne praviti sam; njegova	povest	se je ujemala z njeno popolnoma, nazadnje zdihne	A
zabeleženo že na naslovnih listih, da je to	povest	»voll Blut- und Schreckensscenen«.Nenaravni	A
krščanstva med Slovenci. To se tako ve, da je moja	povest	o njem nekritična, ali posameznih podatkov si	A
svobodno in subjektivno, da je ta precej dolga	povest	mnogo bolj moja nego narodna.Isto se mora reči	A
narodnost v Slavoniji. Balo se je, da bi moja	povest	razžalila brate Hrvate, in je moje priobčevanje	A
bil vnel in je hotel pobijati še dalje Jožkovo	povest.	Jaz pa sem se zbal, da se ne bi začel med dečki	A
pripeti, da pridejo domov prazni. Moja druga	povest	je bolj vesela, res škoda, da se ji ne more	A
za ušesa. Očital sem ti, da si natvezel svojo	povest	na tako dolgo vrv, in sem se zarekel, da bo	A
zame, da nisem dobila takega norca.’ To je	povest	o vrtoglavi kači.Zdaj pa molimo ‒ v Prečni čujem	A
je sladko, da so se kar usta sprijemala. Ta	povest	nas uči, da je bil pravi začetnik vinstvu smrdljivi	A
Danijel. »Že od nekdaj se pripoveduje tod okrog	povest	o čarovniku, ki stanuje kraj jezerca za Akom	A
nekaj časa pri vas. Veš, izmislil sem si lepo	povest	o sončnih žarkih, ki se vsipajo okrog nežne	A
glavice. Pa sem videl, da to ni izmišljena	povest,	ampak resnica.Vidim jo zdajle in bi jo rad dolgo	A
Miran Hladnik Kmečka	povest	(Iz polpreteklega časa)	A
greva snubit, sosed?« *** Naša kmečka	povest	prehaja v ekspresionistično fazo.Scene so navzven	A
nekaj napisal, potem Tavčar nekaj o Zali. Čedna	povest	je to.Potem pa Finžgarjev Lov na petelina.	A
dobil Klančnika pri mizi, ko je bral Kosmačevo	povest	Pomladni dan. »Zabaven je ta Boltežar, vedno	A
Miroslav Malovrh Opatov praporščak Zgodovinska	povest	I. Topla	A
skozi noč v milijonskih korih, je stala zapisana	povest	o resnični ženi, ki ima telo tako belo kakor	A
prefin, zato nisem mogel tega storiti, Prejšnja	povest	namreč še ni bila končana.In ostala je vendar	A
Zdaj sem kakor zaklet,« - sem končaval svojo	povest.	»Doma me nihče ne mara v službo, ker me je imenoval	A
se mi nocoj! Kako bi se mi spalo, ko je vaša	povest	tako lepa in resnična.Do konca pripovedujte	A
Nataša Gale Fran Gestrin Iz arhiva	Povest.	Pozdravljeni mi starega gradu otemneli	A
in v glavi se mu je predla najromantičnejša	povest,	kakršna bi se mogla poroditi le v vročih možganih	A
prišlecema. Razpel se je pogovor o raznih, za našo	povest	malo važnih stvareh.Da pa je hotel Zgaga vedno	A
življenja.« O pravem času je sklenil Lovro	povest	svoje ljubezni, zakaj voz je ravno obstal pred	A
indijanskih bukvicah in se zamislil v zanimivo	povest.	Te tako imenovane indijanarice so z neverjetnim	A
Čudni pripovedovalec je končal svojo fantastično	povest	in planil zopet kvišku. Ustopil se je pred modroslov	A
učiteljevem obnašanju . / . / stran 21 . / in da je	povest	o njem šla od ust do ust, tega ni treba praviti	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) I Sledečo	povest	sem čul od nekega priletnega duhovnika v počitku	A
pripovedoval v tujem, mehkem jeziku lepi Mari svojo	povest.	Govoril je nežno, kakor šepeta jutranji veter	A
trgalo utvare in upe iz srca. ‒ Tu je njena	povest!	Imela sem očeta, ki me je tepel, in mater, ki	A
vzela knjigo »Življenje svetnikov« in brala	povest	o sveti Rozi Limanski, ki je imela velike, lepe	A
torej k Fröhlichu. Povedal je tam zopet svojo	povest	od konca do kraja in prosil, če se mu morda	A
pripovedovala je hčeri s trepetajočimi ustnicami	povest	svojega življenja in svojega zakona. Vzvišeno	A
nekaj reče. Zato, ker je bil napisal tisto	povest	o muhi, ki se je bila dotaknila njenega srca	A
se je rad smejal, da je imel dobro srce. Tudi	povest	o njegovi muhi jima je povedala... XI.	A
Potem je hotela, naj ji pripovedujem kakšno	povest.	Pripovedovala sem ji dolgo povest o njeni punčki	A
ipovedujem kakšno povest. Pripovedovala sem ji dolgo	povest	o njeni punčki, ki ji je bila zelo všeč.Pripovedoval	A
ustvarjeni.« Pripovedovala sem celo to dolgo	povest	našemu znancu.Odšli smo na verando, kjer smo	A
pojedla mačka. Imamo namreč tudi mačko in tudi	povest	o njej, mislim, da ni čisto nezanimiva. Nekega	A
Tiho pada noč. Vlada začne pripovedovati dolgo	povest,	ki jo je slišala od svoje prijateljice. Čudna	A
prijateljice. . / . / stran 232 . / Čudna	povest	je to o ciganih in kraljičnah, o cvrčkih in	A
in, ko pride Pavla prižigat luč, je Vladina	povest	šele na polovici.Ali ta večer sem pridna in	A
svetu. Nanj si je s kljunom zapisoval vso svojo	povest	skoz sto let življenja. Kraljična bo lahko prebrala	A
»Kakšna saga pa je to?« »Neka	povest	je, iz romana o planincih.« »Planincih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani