nova beseda iz Slovenije
niste imeli!« ustavi ga Hrast naglo, da zapreči | povest, | katero so vsi od besede do besede na pamet znali | A |
KAKO JE STARI MOLEK TATU ISKAL Kratkočasna | povest | I Ni ga kmalu prijaznejšega kraja mimo male | A |
vse te poprave in v katerem tudi pričenja naša | povest. | Pod farovžem, skrit za tremi košatimi orehi | A |
k mizi in sodnik je jel pripovedovati bridko | povest | svoje prve in edine ljubezni.Opisoval je srečne | A |
In kaj hočem sedaj?« končal je Peter strastno | povest | svojo. »Kaj sedaj? | A |
počasi, pretrgano in ječé venomer dolgo, dolgo | povest | in Ponkréc je le poslušal, zinil ni besede. | A |
duha ‒ mšel je po svetu, bogve kam l ‒ stara | povest! | Pravili so, da se mu je prav tako zgodilo kakor | A |
pol hlapec ‒ in tu se šele pričenja naša mala | povest. | O sv. Juriju je bil v bližnjem trgu semenj Tone | A |
aktov) Skoro vselej, kadar sem napisal skromno | povest, | pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen | A |
menoj, in o njem, ki ga je slikal, govori moja | povest. | Kako je prišla podoba v mojo last, to ne more | A |
prav razumljivih besedah minula in pozabljena | povest | tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekdaj | A |
počasi, pretrgano in venomer ječe dolgo, dolgo | povest | in Ponkrec je poslušal, zinil ni besede.Vsega | A |
Znojile. Tu je v času, ko se je vršila naša | povest, | gospodinjila pridna vdova s štirimi otroki in | A |
delavec in tam smo ga našli, ko smo pričeli | povest. | IV Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo | A |
kakor bi bil utrujen. Samorad je pazno poslušal | povest, | ki se mu je videla nekako vztočnobasniška.Ko | A |
novo življenje. Samorad je sočutno poslušal to | povest | in zbudila se mu je želja, da bi spremil to | A |
Samorad reče, da ostane ondi, ker ga resnična | povest | dejanj, ki se izvrše čez pet sto let, more samo | A |
/ . / stran 319 . / ‒ Naj torej povzamem | povest. | Po nagli smrti očetovi se je težko breme velikega | A |
zakliče Samorad za mizo. »To je zgolj moja | povest! | « »Oprostite!« odgovori tujec odločno. | A |
spomniti ... Tukaj prestane mojega življenja resnična | povest | in tukaj se je začela tvoja bajka, moj Samorad | A |
in zaprosil, naj prizanesljivo poslušajo mojo | povest. | Držal se bom tistih verovnih zgodovinskih virov | A |
je to znano iz raznih lovskih povesti. Moja | povest | sega daleč nazaj v prejšnji rod in šla je od | A |
Bohinjski Beli in pred Valentinom Vodnikom. Koroška | povest | o dveh jecavcih.Podrta gora. | A |
obiščemo čez eno uro, ako bo do tedaj končana moja | povest, | se je porodil in krstil v Zgornji dolini bohinjski | A |
mostovino plačal pred kranjskim mostom. Če mislite | povest | tako zavlačevati do Melkovih šestdesetih let | A |
pokazal je tedaj s koncem škornjice name ) vso to | povest | iz trte izvil, samo da smeši in sramoti prav | A |
je sedel mladenič v gosposki suknjici. Ta je | povest | o ziljskem krojaču v petih letih tako pozabil | A |
pri nas, a jaz sem svobodno nadaljeval svojo | povest. | Šest let je Melkijad pohajal ljubljansko gimnazijo | A |
Cvetličnjak. Pokažena večerja. Čaj. Mlekojedova | povest | o beraču Cvajarčku. Mlekojed vojak.Dovršek rednih | A |
Da me pa ne sodite napačno, vam povem svojo | povest | o žganju, in potlej boste razumeli, zakaj sem | A |
sonce teče, povsod kruh se peče. To je moja | povest | o žganju.Izvolite iz nje sprevideti, zakaj tako | A |
pričakoval. Ni še štirinajst dni minilo, odkar sem | povest | o Trinosovi smrti čul iz ust svojega očeta, | A |
možem pri pogrebu Trinosovem. Jaz sem pa vso | povest | slišal iz ust svojega očeta. To je vendar nesreča | A |
smo otroci nekdaj posnemali Robinzona, čigar | povest | mi je zmedla glavo.Ves dan smo sekali smrečje | A |
Jakob Sket Miklova Zala | Povest | iz turških časov Prvo | A |
visok. V onem starem času, ko se godi naša | povest, | so bile na tem hribu velike razvaline. | A |
pogumne in zveste žene Zalike. * To je | povest | o Miklovi Zali.Spomin na njo živi še dandanes | A |
knjigi našega naroda. Iz tega časa je tudi | povest | o Miklovi Zali, ki se je dogodila l. 1478 | A |
si, gospod, da hoče pri nas pisatelj pisati | povest, | roman, dramo; vprašam vas, kaj more začeti z | A |
okrog sebe! Saj kaj pa je vsa zgodovina nego | povest | človeškega trpljenja, pisana s krvjo in solzami | A |
predere nobena krogla. Zdaj pa čujmo kratko | povest | o tem gorjanskem cvetniku, ki mu ne najdemo | A |
stavo, ali nisem hotel vzeti ne krajcarja. Moja | povest | je taka, to sam vem, da ji ni lahko verjeti | A |
obirajo tudi zdaj, ali nič huje nego lani. Moja | povest | je končana.Službenica!« | A |
odpustkom v svoje podzemeljsko prebivališče. Njena | povest | ga je tako razvnela in oduševila, da ni mogel | A |
svoje oči vame in mi velel: ‘ Če si jemal mojo | povest | pazljivo na ušesa, si lahko uvidel, da so ti | A |
kakor v Boga in v sv. Šembiljo. Za najmičnejšo | povest | te vrste smatram tole: V Kamovi hiši | A |
življenja.« Poslušal sem jako pozorno to zanimivo | povest | o ljubezni ruskega carja Aleksandra z našo rojakinjo | A |
Mikali so me mnogi pogovori, morda najbolj pa | povest, | katero je pravila pivcem velika in debela ženska | A |
in jih nažigal sam z bičem. Rus posluša to | povest | z odprtimi usti, začne se tresti, bledeti in | A |
ne. Ali meni je to vseeno; odkar sem slišal | povest, | mi je zamrzelo tako na tega ptiča, da ga ne | A |
še razdor poroke in svatbe. To je resnična | povest | mojega življenja in moje ljubezni.Jako žal mi | A |
nam, da pripravlja društvu kako novo prijetno | povest | ‒ pa če bi bil tudi molčal, bi ga bil gledal | A |
rodbinske sreče. Domoljub, ki mi je pravil to | povest, | me je vprašal, kako mi dopade.Rečem mu, da me | A |
je bosa. S to lažjo je hotel nekdo zabeliti | povest, | da bolje tekne.’Pa je, vidite, tudi ta reč popolnoma | A |
ljubezni z Lenko mi začne praviti sam; njegova | povest | se je ujemala z njeno popolnoma, nazadnje zdihne | A |
zabeleženo že na naslovnih listih, da je to | povest | »voll Blut- und Schreckensscenen«.Nenaravni | A |
krščanstva med Slovenci. To se tako ve, da je moja | povest | o njem nekritična, ali posameznih podatkov si | A |
svobodno in subjektivno, da je ta precej dolga | povest | mnogo bolj moja nego narodna.Isto se mora reči | A |
narodnost v Slavoniji. Balo se je, da bi moja | povest | razžalila brate Hrvate, in je moje priobčevanje | A |
bil vnel in je hotel pobijati še dalje Jožkovo | povest. | Jaz pa sem se zbal, da se ne bi začel med dečki | A |
pripeti, da pridejo domov prazni. Moja druga | povest | je bolj vesela, res škoda, da se ji ne more | A |
za ušesa. Očital sem ti, da si natvezel svojo | povest | na tako dolgo vrv, in sem se zarekel, da bo | A |
zame, da nisem dobila takega norca.’ To je | povest | o vrtoglavi kači.Zdaj pa molimo ‒ v Prečni čujem | A |
je sladko, da so se kar usta sprijemala. Ta | povest | nas uči, da je bil pravi začetnik vinstvu smrdljivi | A |
Danijel. »Že od nekdaj se pripoveduje tod okrog | povest | o čarovniku, ki stanuje kraj jezerca za Akom | A |
nekaj časa pri vas. Veš, izmislil sem si lepo | povest | o sončnih žarkih, ki se vsipajo okrog nežne | A |
glavice. Pa sem videl, da to ni izmišljena | povest, | ampak resnica.Vidim jo zdajle in bi jo rad dolgo | A |
Miran Hladnik Kmečka | povest | (Iz polpreteklega časa) | A |
greva snubit, sosed?« *** Naša kmečka | povest | prehaja v ekspresionistično fazo.Scene so navzven | A |
nekaj napisal, potem Tavčar nekaj o Zali. Čedna | povest | je to.Potem pa Finžgarjev Lov na petelina. | A |
dobil Klančnika pri mizi, ko je bral Kosmačevo | povest | Pomladni dan. »Zabaven je ta Boltežar, vedno | A |
Miroslav Malovrh Opatov praporščak Zgodovinska | povest | I. Topla | A |
skozi noč v milijonskih korih, je stala zapisana | povest | o resnični ženi, ki ima telo tako belo kakor | A |
prefin, zato nisem mogel tega storiti, Prejšnja | povest | namreč še ni bila končana.In ostala je vendar | A |
Zdaj sem kakor zaklet,« - sem končaval svojo | povest. | »Doma me nihče ne mara v službo, ker me je imenoval | A |
se mi nocoj! Kako bi se mi spalo, ko je vaša | povest | tako lepa in resnična.Do konca pripovedujte | A |
Nataša Gale Fran Gestrin Iz arhiva | Povest. | Pozdravljeni mi starega gradu otemneli | A |
in v glavi se mu je predla najromantičnejša | povest, | kakršna bi se mogla poroditi le v vročih možganih | A |
prišlecema. Razpel se je pogovor o raznih, za našo | povest | malo važnih stvareh.Da pa je hotel Zgaga vedno | A |
življenja.« O pravem času je sklenil Lovro | povest | svoje ljubezni, zakaj voz je ravno obstal pred | A |
indijanskih bukvicah in se zamislil v zanimivo | povest. | Te tako imenovane indijanarice so z neverjetnim | A |
Čudni pripovedovalec je končal svojo fantastično | povest | in planil zopet kvišku. Ustopil se je pred modroslov | A |
učiteljevem obnašanju . / . / stran 21 . / in da je | povest | o njem šla od ust do ust, tega ni treba praviti | A |
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) I Sledečo | povest | sem čul od nekega priletnega duhovnika v počitku | A |
pripovedoval v tujem, mehkem jeziku lepi Mari svojo | povest. | Govoril je nežno, kakor šepeta jutranji veter | A |
trgalo utvare in upe iz srca. ‒ Tu je njena | povest! | Imela sem očeta, ki me je tepel, in mater, ki | A |
vzela knjigo »Življenje svetnikov« in brala | povest | o sveti Rozi Limanski, ki je imela velike, lepe | A |
torej k Fröhlichu. Povedal je tam zopet svojo | povest | od konca do kraja in prosil, če se mu morda | A |
pripovedovala je hčeri s trepetajočimi ustnicami | povest | svojega življenja in svojega zakona. Vzvišeno | A |
nekaj reče. Zato, ker je bil napisal tisto | povest | o muhi, ki se je bila dotaknila njenega srca | A |
se je rad smejal, da je imel dobro srce. Tudi | povest | o njegovi muhi jima je povedala... XI. | A |
Potem je hotela, naj ji pripovedujem kakšno | povest. | Pripovedovala sem ji dolgo povest o njeni punčki | A |
ipovedujem kakšno povest. Pripovedovala sem ji dolgo | povest | o njeni punčki, ki ji je bila zelo všeč.Pripovedoval | A |
ustvarjeni.« Pripovedovala sem celo to dolgo | povest | našemu znancu.Odšli smo na verando, kjer smo | A |
pojedla mačka. Imamo namreč tudi mačko in tudi | povest | o njej, mislim, da ni čisto nezanimiva. Nekega | A |
Tiho pada noč. Vlada začne pripovedovati dolgo | povest, | ki jo je slišala od svoje prijateljice. Čudna | A |
prijateljice. . / . / stran 232 . / Čudna | povest | je to o ciganih in kraljičnah, o cvrčkih in | A |
in, ko pride Pavla prižigat luč, je Vladina | povest | šele na polovici.Ali ta večer sem pridna in | A |
svetu. Nanj si je s kljunom zapisoval vso svojo | povest | skoz sto let življenja. Kraljična bo lahko prebrala | A |
»Kakšna saga pa je to?« »Neka | povest | je, iz romana o planincih.« »Planincih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |