povest (101-200)

partu v Mestnem logu. Kako ga je zanimala ona	povest	o prepeličkah, dan na dan jo je slišal, pa je	A
ne časa ne razpoloženja, da bi poslušal dolgo	povest	o njenem mučeništvu, ki jo je pognalo od moža	A
« Tako je tekla	povest	naprej, mirno in neprestano, kakor čofota studenček	A
železno uradno blagajno. . / . / stran 286 . /	POVEST	GRE H KONCU Prijazni gospod Kobilica se je spet	A
Sprožila je pero svoje zgovornosti in pričela.	Povest	o ribiču in o obritem beraču z enim očesom	A
je pričel in povedal . / . / stran 28 . /	Povest	o začaranem kralju Vedi, moj gospodar in dobrotnik	A
je odgovorila, da nič. Nadaljevala je svojo	povest.	Nekega dne, tako je ribiču pravil berač, mi	A
pričel in pripovedoval . / . / stran 29 . /	Povest	o tatu brez rok O, kralj, žaromet vere, lonec	A
denar in ob vse blago. Šeherezada je prekinila	povest,	črne oči so se ji ozrle na effendija. Effendi	A
slušam,« in sem pričel.« . / . / stran 31 . /	Povest	o kralju govorečih rib Govoré, da je živel	A
To smo že čuli!« Je odgovorila Šeherezada: »	Povest	je taka in ni drugačna. Tudi kralj je dejal	A
Ampak, če ne bi bilo ribic!	Povest	bi lahko šla še naprej, da bi na vogalu stal	A
čutil smradu, sicer bi bil omedlel in bi potem	povest	nemara tekla drugače.Tako pa je samo kihnil	A
ovacijah dobrega naroda tiral na stražnico. Ta	povest	bi bila silno smešna in med brati vredna dvojnega	A
sporočata svojo zaroko. 2. Takšna bi bila ta	povest	in mislim, da bi bila dobra, če bi bila lepo	A
Nič! Tudi	povest	ni smešna nobena! Le nekaterim se nekatera zdi	A
da je, ker ne umejo povesti in ne vedó, da se	povest	ne konča tam, kjer se konča. Pravi konec povesti	A
vrsta tužnih mrličev v njuni rodbini! In taka	povest	naj je vesela?Tužno, pretužno je to veselje	A
živo gledam pred seboj dogodek in hudodelca in	povest.	Z naše parcele na Mirju nam je bilo lansko jesen	A
lini! In je treba samo še Mavricija Pikca v	povest,	slavnega detektiva, pa bi ga pasja koža v lini	A
pohujšanja. . / . / stran 170 . / In bo imela	povest	nadaljevanj za kompletne pomladanske hlače s	A
Tudi v Zagrebu so že razpisali nagrado za	povest	o Glavnjači, tisoč dinarjev bo vrgla. Upam,	A
čital, in kar sem čital, je bila jako poučna	povest	o jako skrbni gospodinji in materi, neumorno	A
Pisemskim potom 94 Tiča Čivkovič 98 Božična	povest	102 K prvi uprizoritvi mogočnega prstana 107	A
265 O Evropcu in režimih 270 »Sinja ptica« 275	Povest	o tobaku 281 Na piskerlonec 287 Sveta noč in	A
novembra 1923 ] . / . / stran 102 . / Božična	povest	Tonček je bil sin pridnih in zato siromašnih	A
povesti, naj jo le pišejo drugi, moja božična	povest	se pričenja tukaj, kjer se ona neha. V nebesih	A
Vsakemu, kdor je zagrešil tisti božič božično	povest	o zmrznjenem otroku, vsakemu slehernemu se je	A
so silno bogate. Tako se konča ta božična	povest	veselo in to je prav in je všeč tudi meni, ker	A
30. novembra 1924 ] . / . / stran 281 . /	Povest	o tobaku Prijatelja Matevža je škoda.Prav škoda	A
zadnji večer, ko smo bili še vkupe, je pravil	povest	o tobaku ‒ zdi se mi, da je hotel opravičiti	A
da je hotel opravičiti kajo, zato je povedal	povest,	‒ resnično je bil obziren. Pa je kakor ponavadi	A
kakor rečeno, ga je zelo škoda. In je bila	povest	o tobaku takale: Dejal je, da je osebno poznal	A
potovanja. In je to dosemkajle prav lepa izpodbudna	povest,	jako primerna za Sveto vojsko. Pa je dejal prijatelj	A
prijatelj Matevž: »Pardon!« naj še malo počakamo,	povest	da gre še naprej!In je povedal, da se je mladi	A
/ stran 20 . / Naučila sta se kaj zanimivo	povest,	ki jo je bil tihega večera pravil Previdni pingvin	A
počivala okoli svetega ognja in poslušala.	Povest	se glasi tako: »Petek je bil in polnoči.Pa sta	A
drugemu: ‚Mraz je in dolg čas, daj, povej mi kako	povest?	’Pa je drugi ubogal in začel: ‚Petek je bil in	A
drugemu: Mraz je in dolg čas, daj, povej mi kako	povest!	’Pa je drugi ubogal in začel: ‚Petek je bil in	A
polnoči’« in tako dalje in tako dalje. Ali ni ta	povest	resnično zanimiva?Prvič je lepa in napeta in	A
Mihec, moj črni Muren, pameten bodi, poslušaj	povest!	Živel je majhen deček, tolikšen, kakor si ti	A
umazani moj kralj Mihec,« je končal atek svojo	povest,	»jok vse dožene.Zato te le pohvalim, da se dereš	A
zavekal Mihec, ki je spoznal, kam meri očetova	povest.	»Če jok ne pomaga, čemu pa jokaš?« je vprašal	A
gimnazijo ... « Tako je končal major Davorin Trn svojo	povest.		A
medveda?« sem se radovedno vrinil v dedovo	povest.	»E, tako so ga dobili, da so mu vsi pokazali	A
»Ali mar govore?« sem se vtaknil v dedovo	povest.	»Govore, za istino, da govore.	A
Imeniten čolnar je moral biti tisti Jazon, če le ni	povest	sneta izpod pazduhe.« »Dobro, naj le bo Jazon	A
sem prišel, da pozvem, kako in kaj.« Za tako	povest	sem možu dal polič vina in mu razodel zgodbo	A
dvorišču so se zbrali vsi domači in zvedeli	povest	o lopati. »To je že od sile,« se je jezil Jernač	A
obsedel kar pri ognjišču in premišljal Nejčevo	povest.	II Trdnega gruntarja sin je bil Nejček.	A
Hodil sem prav zlagoma in živo premišljeval	povest	o »Prekvati ovci«.Kar se mi vrhu poraslega hribca	A
/ BOJI I Ne jaz, vojska je napisala to	povest,	ki se je pričela, hipoma ustavila in se po desetih	A
skomizgnil brat z rameni, ko je Lojza dokončala	povest	in ga vprašala, kaj sodi on. »Vseeno!	A
domovi. Vse okrog sama bajka, sama skrivnostna	povest.	V njegovi domovini pokajo stebla in se rušijo	A
»Govoril bi, kakor sem rekel. Ali	povest	je dolga.Ne morem: Ta bi mogel, pa ne zna, moj	A
a.* Tako je vzkliknil Prokop, ko je završil	povest	o porazu in uničenju vandalskega kraljestva	A
junakom, O, mladci bi šli in nesli v srcih njegovo	povest	ter se razlili od doma do doma Slovenov in oznanjevali	A
te besede, ko je Iztok navdušeno končal svojo	povest.	Oba sta nato molčala.	A
ga je navdala njegova . / . / stran 177 . /	povest	s skrbjo in molkom.Ni se mogel premagati in	A
katero buti orkan, je zaplamenela skrivnostna	povest	pretekle noči in se raztočila po mestu.Kakor	A
zvedela po Numidi vso resnično bridkoveselo	povest	o Iztoku in o Epafroditovi ukani.V blaženstvu	A
tako grozno in ljuto klanje, kakor ga ne pozna	povest	dedov o domačih bojih. Polagoma se je zdanilo	A
se je čimdalje bolj bližal. Nekaj kakor znana	povest	mu je vstajalo v duši. »Izvoli za menoj v šotor	A
naslonil komolec na kozjo kožo in ponosno pričel	povest	o Irenini osvoboditvi. »Očka, verjemi, ni igrača	A
mera Bizanca!« In še enega je vzradostila ta	povest:	Radovana, godca, ki je resnično prišel v Solun	A
drhtavica radosti je prešinilo vojsko, ko je zvedela	povest,	da Ljubinica živi.Zakaj velik je bil njen sloves	A
ne kaj drugi.« Tako sem segel v Silvestrovo	povest.	Zakaj možakar je utihnil in me vprašujoče gledal	A
kruhom in vinom, se je omečil in razodel svojo	povest.	Ko je Silvestra gnal orožnik, se mu je zdelo	A
izgine za voglom. Njegova nadaljnja dolga	povest	je bila podobna butanju skale, ki se odtrga	A
razbral, ali verjame v to resnico ali je tudi ta	povest	pravljica potepuha.Toda Silvester je nagrbančil	A
novi dan. 3. poglavje	POVEST	O LEPI ANI	A
izsušilo. In tako živo se je bila zatopila v svojo	povest,	da je šele zdaj začutila na svoji nogi glavico	A
kamnito klop pred hišo in nadaljevala svojo	povest.	Tema se je bila med tem zgostila, zvezde so se	A
deček, »saj so mi pripovedovali teta žalostno	povest	o grofu Žaku in o lepi Ani ...« »Grof	A
doživljajih, pri čemer je previdno izpustil	povest	o svoji poslednji borbi v zakopih.	A
sproženemu plazu je privrela iz njegovih ust	povest	o tem poglavju njegovega življenja.Brez olepšavanja	A
»Mojega sina?« »O, to je dolga	povest.	Povem ti jo spotoma.«	A
ČUDNA	POVEST	Dež je pršil kakor skozi sito, v gostih	A
poznati življenja. To, gospa Judit, je moja	povest.	“ Pripovedoval je in je pil, njegova lica	A
pričakovani, stôri tako in vse, kakor nam priča	povest!	Težko nam je na svetu, lačni smo in žejni in	A
Ali bi zamerili, gospod, če vam povem dolgo	povest?	“ Primaknil je stol bliže k mizi, naslonil	A
I To	povest	vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila	A
in zraven je jokal, ne vem zakaj. Vsa njegova	povest	se je čudežno kakor starodavna pravljica prelivala	A
Dovolite, gospôda velecenjena; da prekinem to svojo	povest	s kratko opomnjo ...Kadar ste z umetniško dovršenostjo	A
in zato sem prišel k tebi, da ti razložim to	povest,	ki bi bila prelepa snov za roman ...“ Mladi	A
KRIŽ IN SULICA ”Ta	povest	je, kakor kratka, vendar bridkega spomina	A
Kontrolor Smolka je začel pripovedovati lepo	povest	o romantičnem mladeniču, kako vzdihuje po duhtečih	A
in so povedali še ostale tri četrtinke. Vsaka	povest	zase je neresnična, ampak vse skupaj, pametno	A
meri. Najlepša pesem slavljenčeve slave je	povest	njegovega delovanja.Nikogar ni, ki bi mu ne	A
delovanja. Nikogar ni, ki bi mu ne bila znana ta	povest	od začetka do konca, toda kdo ne pogleda z veseljem	A
pripovedoval svojo prav tako čudno, kakor pretresljivo	povest:	”Kakor veste, mi je ime Franc Kosirnik; do	A
Dostojno oblečeni gospod je dovršil svojo	povest,	zakril si je čelo z obema rokama in je gledal	A
Miguel Cervantes, je imel navado, da je prekinil	povest	natanko v tistem trenotku, ko je bila najbolj	A
najbolj hitel, se je zaletel z glavo ob steno.	Povest	je ”kakor odrezana“, pravi Cervantes; tam stojita	A
pritepel Bog vedi odkod in ki pripoveduje dolgo	povest,	zato da bi prišel naposled s ponižno in sitno	A
kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga	povest	je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati	A
živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest je	povest	o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more	A
pripovedovati dolgo, romantično in sila neumno	povest	o svojem življenju.Milanu je bila povest zato	A
neumno povest o svojem življenju. Milanu je bila	povest	zato pogodi, ker je vedel takoj, da je zlagana	A
obraz, temveč tudi v njegovo žalost: njegova	povest,	prej tako temna, je bila veliko svetlejša.Ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani