nova beseda iz Slovenije
Ali mislite, da se šalim? Če se nočete | ozreti | name, skrbite vsaj zase! Vaše poroštvo potem | A |
boga! Treba bi bilo samo človeka, ki bi se znal | ozreti | nanje ...In to, da bi se razkosalo, prodalo! | A |
oči jaz videt′ menim, kadár predrznem vanje se | ozreti, | dva jezna keruba z mečam ognjenim. De bi ne | A |
besed in roke brez prstov Tedaj se ne trudim | ozreti | se za tabo Oba sva že jesenska Odpirajo se | A |
sama veš: par tisočakov niso mačkine solze. | Ozreti | se bo šele treba: odkod, kako?« Rebec | A |
stran 120 . \/ Videti je bilo, da se misli | ozreti, | a se je samo njegov glas spremenil.Ko da pravi | A |
Zato bi rada šla proč od tod. A ti se nočeš | ozreti, | in jaz si ne upam črhniti niti besede.Samo da | A |
tod!« . /\ .. stran 90 . \/ A ti se nočeš | ozreti. | Ves čas strmiš v ciprese ali kdove kam in ti | A |
je rekel brez besede. Hotel se je še enkrat | ozreti | po dolgi in temačni veži, kjer so pri ognjišču | A |
povedati,« je zmignil stari mornar. »Treba se je | ozreti | po poti, ki jo je prehodil.In potem bomo lahko | A |
svojo koščeno roko na tilnik. »Morala sem se | ozreti. | In premeril me je že tako, da sem šla. | A |
takole obrniti glavo, majčkeno tudi ramena, in se | ozreti | gospodinji ali uradnici naravnost v obraz, potem | A |
ko sem skušal odtrgati glavo od blazine in se | ozreti | proti vratom.Najprej je zatulilo in zvok se | A |
oddaljenih bojnih letal, vendar si ni drznil | ozreti | se, ali se je že dovolj oddaljil, kajti od napadajočih | A |
Nenadoma je začutil bolestno željo, da se je moral | ozreti | - med tekom je za hip lahko zagledal hudičeve | A |
je dejal tiho in se urno obrnil. Ni se upal | ozreti, | dokler ni prišel v drugo ulico.Zdaj je začel | A |
nedoletni hčerki. Zakaj pa bi se on ne smel | ozreti | bolj nase?Njegovega podjetja ne more voditi | A |
drugačne. Očetov dom je bil prešel v druge roke; | ozreti | se je bilo treba po drugem, in ta se je dvigal | A |
hotela prevaliti obdolžitve na očetove rame. Še | ozreti | se ni hotela na očeta, da ne bi mislil on, da | A |
strahu ni slišal, mnogo manj se je pa upal še | ozreti, | ker je vedno mislil, da mu je za petami. Drugi | A |
sebi in mu dejal: »Napočil je čas, ko se moraš | ozreti | po kraljestvu, ki mu boš nekoč vladal.Dodelil | A |
pa se moraš z enakim žarom, kot si zrla vame, | ozreti | naokoli. Saj, tu je zdaj tvoje vse in le tu | A |
praznikih in na dan proščenja na primer, le nekoliko | ozreti | okoli sebe ali počakati, da se je izdivjal božič | A |
viseti razpelo, v razpelo se je treba večkrat | ozreti, | paziti je treba tudi, da se tok, plin in voda | A |
jih hočem, ker ti tako želiš. Ni si upala se | ozreti | na Hrena: po nekem naravnem nagibu je spoznala | A |
skonča visoko šolo, ali pa ‒ ali pa se mora | ozreti | po drugem poklicu. Pri železnici bi morebiti | A |
je odhitela v stanišče po roženico medu. Še | ozreti | se ni upala v ta grozni, kocinasti obraz, iz | A |
je slovkoval z drhtečim glasom in se ni upal | ozreti | v despojno, ki je stala kakor Amazonka z dvignjeno | A |
Sram ga je bilo te tovorne procesije in še | ozreti | se ni upal v okna, ko je stopal mimo hiš.Pa | A |
ji je bilo tesno pri srcu. Na Smrekarja se še | ozreti | ni upala, dasi jo je on dražil zaradi glavobola | A |
Redko sem si upala dvigniti pogled in se kam | ozreti. | Ves čas sem imela občutek, da sem kaj slabo ali | A |
Od onih treh se nobeden ni upal naravnost | ozreti | k njej, niti eden je ni ne hotel ne zmogel ogovoriti | A |
hrbtom prestrašeno vpitje. A preden se utegne | ozreti, | telebi silen udarec na njegov tilnik, tako da | A |
se mu je zdela deseta maša. Na župnika se še | ozreti | ni maral, bolj zoprn mu je bil nego kdaj poprej | A |
čisto na koncu stola, in nikamor se ne upa | ozreti | ...Lahko jih opazujete: tu je temno, zato se iz | A |
je ugibala, če je že blizu jutro. Ni se mogla | ozreti, | drugače bi bila videla, da se je bil kazalec | A |
izbo. ”No, kako?“ je vprašal in se ni upal | ozreti | na naju.Poštar se je okrenil in ga je prijel | A |
je mešal s krvjo. Stal sem in se nisem upal | ozreti | in sem vedel, da se moram ozreti.Morda stoji | A |
nisem upal ozreti in sem vedel, da se moram | ozreti. | Morda stoji že za mano, tik za mano, vzpenja | A |
kakor iz usnja, od čudnega strahu se ni upala | ozreti | nikamor, ne premekniti se.Ubežala bi neusmiljenim | A |
brez izraza. ”Sram me je bilo v cerkvi, še | ozreti | se nisem upal -- in babnice so zijale tako debelo | A |
težko na mojo ramo in v trenutku ko sem se hotel | ozreti, | je zakričalo med občinstvom par ljudi.Mlada | A |
ustnice . / . / stran 250 . / in se nisem maral | ozreti, | dasi mi ni bilo nič prijetno.Že davno sem se | A |
sklenil sem, da napravim brž, zakaj nisem se mogel | ozreti | več v njen obraz. ”Pridi, Marija ... rad bi | A |
njo in ko sem se vrnil k mizi, se nisem upal | ozreti | nikomur v obraz.Vzdignil sem kozarec in sem | A |
vsega, mahoma, brez pomisleka, stopiti in se ne | ozreti | -- tega si nisem upal, slabič malosrčen.Kako | A |
ljubeznijo, vesel je bil in komaj se je upal | ozreti. | Ob sedmih je bila velika maša, potem so šli v | A |
naguban, oči so bile udrte. ”Glej, noče se | ozreti, | naravnost gleda!“ je pomislila Metka in vesela | A |
Tudi strah nas je bilo, tako da se nismo upali | ozreti. | Že je bila tudi meni zmerom bolj prijetna misel | A |
travnika; in klonil sem glavo ter se nisem upal | ozreti, | kadar me je vodila pot skozi gozd.Tako so pač | A |
bil kdo in da bi gledal name, bi si mu ne upal | ozreti | v obraz; ne upal bi si pogledati v ogledalo; | A |
vznemirjena s predpasnikom in od srama si ni upala | ozreti | se prodajalki naravnost v obraz.Z negotovim | A |
in pijanosti. In ves dolgi čas se ni hotela | ozreti, | kakor bi se bala, da vstaja za njó pod vsakim | A |
umazanih, trdih tleh in njene oči se niso upale | ozreti | nikamor.- Vedel je, da je razbil s tistim udarcem | A |
nasmehnil, ali gledal je v zadregi in si ni upal | ozreti | se nikomur naravnost v oči. »Iz življenja | A |
vsaj ene ure spanja, spanja z bdečimi očmi. | Ozreti | se drugam, drugam ... ozreti se v nič!Ti piješ | A |
z bdečimi očmi. Ozreti se drugam, drugam ... | ozreti | se v nič!Ti piješ vino, zamižiš, nasmehneš se | A |
« mu udari zopet na ušesa. Vid se ne utegne | ozreti, | toda po glasu spozna Baro in tem besneje useka | A |
hiši da je tudi njegova podoba. Ne pozabi se | ozreti | nanjo!« »Ne bom, mati!« | A |
domislil stare matere pa tega, da je pozabil | ozreti | se v Kanalu na sliko svetega Krištofa.Zdaj je | A |
je ostal sam in nekaj časa se nikamor ni upal | ozreti. | Preveval ga je strah, da bi ga ne zasačilo nepoklican | A |
prav varno pristopiti in izza skritega drevesa | ozreti | se proti njemu!Samo en pogled! | A |
Strah ga je postajalo, nikamor več se ni upal | ozreti | in žejen je bil kakor duša v vicah. | A |
je šla po ulici, je naenkrat zadrhtela in še | ozreti | se ji ni bilo treba, tako natanko je čutila | A |
Klecnil je, padel na roke, naglo vstal, niti | ozreti | se ni utegnil, in že je kakor maček urno prasnil | A |
Pes smrdljivi!« Ostrorogi se še ni utegnil | ozreti, | ko je Pegavec že stal za njim.Tam se mu je zdelo | A |
zarivale v blato. Ostrorogi se pa niti ni utegnil | ozreti, | če ga pegasti Ris dohaja ali ne.V jezeru se | A |
Tur in Sulec,« je rekla, »da se bo zame treba | ozreti | po drugem možu, ko se izmed Somovih dveh nihče | A |
se mu je. Komaj se je na redke čase utegnil | ozreti | nazaj na rodno kolišče.Preden pa je v strugi | A |
ČASA Na tem mestu se moramo nekoliko let nazaj | ozreti | in nekatere dogodke iz preteklosti povzeti v | A |
ne more biti. Jaz mislim, da se vam bo treba | ozreti | za kako domačijo. Polesek morate tako prepustiti | A |
za življenje. Na vas pa sem se moral včasih | ozreti, | ko ste tako divje in brez premisleka rinili | A |
dospel zopet na svoj prostor, moral se je znova | ozreti | po Milici. Jezilo ga je sedaj nekaj; da Milica | A |
nebrižno kakor k staremu prijatelju. Moral se je | ozreti | v njo, v njeno bledo, lepo lice in na belo, | A |
besedah in zato je njemu vzrastel zopet pogum | ozreti | se v njo. »A jaz sem se spominjal mnogokrat | A |
ona ter malo prenehala, tako da se je moral | ozreti | v njo.Pogledal jo je in zopet ga je vznemiril | A |
vzdihoval, kakor bi ga mučile silne bolesti; | ozreti | se pa ni upal, dasiravno ga je bilo sedaj ob | A |
se bilo vse ono stroprav sinoči godilo. Toda | ozreti | se ni mogel v njo. »Hvala vam!« ponovila je | A |
trikrat si je obrisal pot s čela in ni se drznil | ozreti | v lepo ženo.Vse drugo, še skoraj radost se ga | A |
hčerjo nista izpregovorila besede. On se ni upal | ozreti | v nje bledi obraz, ona se je ogibala njegovega | A |
za može, ki znajo misliti. Hotel se je že | ozreti | na žensko stran, da bi zagledal Agato, a ga | A |
precej bom tukaj.« Preden je sin prav utegnil | ozreti | se po sobi ter videti, kako je vse snažno in | A |
otroka; hitreje je stopal ter ni si nazaj upal | ozreti. | Bela kakor rjuhe njene postelje, ležala je Metka | A |
dobrih deklet je na svetu več, treba je malo | ozreti | se, pa se pozabi kmalu taka beračica Micika | A |
obstala kraj zmrznjenega snega. Hotela se je | ozreti | v črni prepad, toda ni mogla priti do njega | A |
odvrnil človek in že je bežal naprej in se niti | ozreti | ni utegnil. Danijel je stopal dalje, tako hitro | A |
je to samo senca košate jelke. Že se je hotel | ozreti | proč, a senca se je premaknila spet in se potegnila | A |
njegova sobna vrata in še predno se je bilo mogoče | ozreti | izza mize po njem, tudi vstopil. »Gospod šef | A |
njegova sobna vrata in še predno se je bilo mogoče | ozreti | izza mize po njem, tudi vstopil. »Gospod šef | A |
zagrinja večerni mrak. Noče se vojskovodja | ozreti | v nebo; noče je videti, a ve, da je na nebu | A |
zazdelo, da si izginil. Nekaj časa se nisem upala | ozreti. | Potem sem bila neznansko srečna, da si še za | A |
srebrn, drugi zlat, v tretjega pa se kar ni mogel | ozreti, | tako se je svetil.Premišljuje, kaj naj stori | A |
čisto natanko, gospod. Nemara bi se moral celo | ozreti | za kakim delom.« Zanimiv je tudi Shawov pogled | A |
je zgodilo tako hitro, da se je sploh pozabil | ozreti | po sebi - toliko zanimivega si je moral ogledati | A |
vendar se kralj ni mogel brez skritega strahu | ozreti | vanjo.Ko jo je vzdignil predse na konja, mu | A |
dekle, navsezadnje pa so ga morda zasledovali. | Ozreti | se bi pomenilo priznati krivdo. Odtrgal je eno | A |
karkoli - no, rekel je, da se boš kmalu morala | ozreti | okrog sebe.Rekel je, če ne boš pohitela, se | A |
sprte med seboj.) Medtem se moramo na kratko | ozreti | po Davidu Ollerenshawu, tretjemu od Ollerenshawovih | A |
ritmov in raznoterih stopic, temveč se hočemo | ozreti | na življenski ritem vrlega in hrabrega moža | A |
Letih krivde zapisal Ganeš, “bi se moral zgolj | ozreti | po pripetljajih, ki so privedli do šri Narajanovega | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |