Spominjala se je natanko, kakó je vleklo polagoma navzdol, nezavedno in neopazljivo, -- od prvega nedolžnega pogleda in polšaljivega nasmeha, pa do tiste čudovite ure, polne strasti in pijanosti. In ves dolgi čas se ni hotela ozreti, kakor bi se bala, da vstaja za njó pod vsakim korakom nekaj neznanega in groznega. Opojna vročina ji je dihala v lica in oči so se zastrle s toplo mokroto; -- a malo pozneje je vztrepetala v mrazu, trepalnice so se široko odprle in noga je obstala.