nebes (810)

nenasitno srce ... vse bo zgorelo ... Dim se bo valil do	nebes	in srečne zvezde, da so visoko, ker ne bodo	A
Naenkrat pade en fant dol, kakor da bi iz	nebes	priletel ‒ NEŽKA tiho k Matičku: Zavrni	A
čudno. STAREJŠI: Ni samo čudno, ampak smrdi do	nebes.	Premolk, premišljuje.	A
angel, sunilo v blato, ali me je povzdignilo do	nebes?	In ali sem jaz lopov ali mučenec?	A
omamljen, skoraj jecljaje: Otrok svetlobe, luč iz	nebes	- MILENA: Ne maram senc, ne trohnobe, ne	A
nogami, telesa ni. Tako pač gledajo duše iz	nebes	na grobove ...O brat, in hrepenenja ni več, vse	A
živí in čemú! Pekél bo kmalu dolgočasnejši od	nebes	in grešnik se ne bo razločil od svetníka niti	A
predno je mož, ki je ostavil zemljo, ne pošlje iz	nebes?	- Svetuj!	A
žalujete, ko je povišana visoko nad oblake, do	nebes?	Kakó je napačna ljubezen vaša!	A
kjer beli snežniki dotikajo skoro se modrih	nebes,	pastirjev planinskih odmevajo kliki, zvonovi	A
rasti in peres združujejo se v gozd ‒ ta dar	nebes.	Ima še drugi gozd moj mili rod, gozd pesnikov	A
dolžnik, bogati les; ko sem zagledal žarko luč	nebes,	ti dal si prvo postelj mi ‒ zibelo. Sam angel	A
poldne zvonijo zvonovi, kdo te pozdravi z visokih	nebes?	Ko te poljubijo žarki njegovi, kdo vladajoči	A
vzdiguje se stena ′z brezna globóc′ga do strmih	nebes;	vender ne vdrža želj skrivnih plaména, de bi	A
ribič! povej zares, al čakaš, de pade zvezda ′z	nebes,	al, de bi k nji zletel, čakaš peres? Bilo bi	A
meglá k′ od burje prileti prignana, in pade iz	nebes	strupena slana, pokrije sneg goré in pólje célo	A
stena, kak skale podkopuje in drevesa, kak do	nebes	leti nje jeze pena!‒	A
mrtvaškem prti; sem trepetala zate uro sledno; de bi	nebes	ne zgrešil v bridki smrti. Mož božji mi bolnó	A
nečem uméti; odnésla si daleč me proč od	nebes	-- kaj delam naj tukaj na svéti? Pri	A
radújmo, naj veselje venča naše delo, do	nebes	naj sega spev hvaležni: Blagoslovi Bóg naj	A
-- ”Ne, ni res!“ Takó odmeva do	nebes	tam pod zeleno goro. Mlad mož pred kralja	A
Cel svet molči, mrak v potoku črni, in čez	nebes	leti zadnji tič pred nočjo ‒ Tak mrtvo ... tak	A
Cel svet molči, mrak v potoku črni, in čez	nebes	leti zadnji tič pred nočjo ‒ Tak mrtvó ... tak	A
tiho reko in beli prstki in drobni ... Prostrani	nebes,	dih pomladni, v njem ptič se ne nažvrgoli, in	A
se spenja; v vas k srcu zdaj srce hiti, a iz	nebes	‒ vsa božja srenja! Notranjska Novo vino,	A
zelenih vej šumenje. V drobno bi srce ves	nebes	zaklenila in z očmi vso prelepoto stvarstva	A
nizkih gričev travnati vrhovi a nad njo je	nebes	razprostrt... Pač nikjer tak jasno ni nebo in	A
ognjeni soj z utrinki zlatimi nariše na temni	nebes	zvezd nebroj... Po gričih vseh, po vseh dolinah	A
telefon, prostor »sans mots«. Nadaljevanke so iz	nebes	poslan balzam. Če bi jih ne bilo, bi zdaj okronal	A
srečo uživa sam! Imaš li, brate, mnogo od	nebes,	od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti	A
okna sonce božje lije v ta gaj svoj zlati žar z	nebes,	a bolj še sreče sonce sije otrokom z lic in	A
Kdor toži mi svet, življenje sovraži, pod	nebes	razpet iz sob se prikaži: Glej svet je prelep	A
cele: »Bodi počeščena, rajska ti devica, vseh	nebes	in zemlje, naših src kraljica!« Tak soseska	A
zbira spomin, reke vesoljne v potoke. Igra	nebes	se je pričela, polna so ozvezdja. Na prestolu	A
neba ubiti roparja. Ob uri molka govori: igra	nebes	se je pričela, polna so ozvezdja. VI.	A
VI. Igra	nebes	se je pričela, polna so ozvezdja. Budno je stoletje	A
V vodi spet gori. V knjigo	nebes	prištevajo prihodnje tisočletje ‒ odvezo najinih	A
je roke drevo in raste z viharjem do sinjih	nebes.	Ecce homo S teboj govorim, pa sem ti daleč.	A
ples, čolnič giblje se in ziblje nas h kraljic′	nebes.	Z vrha srede skale blede stari grad je rob,	A
kava, sladkor, meso, vse ji pada naravnost iz	nebes.	« Nanca pa se je za vse te besede kaj	A
nebeškega očeta: nebeški oče je bil oblastnik	nebes	in je samo grozil potom dolgih pridig gospoda	A
se odziva s svojim silnim hrumom od zemlje do	nebes.	Nekaj dni po teh dogodkih se je prikazal	A
s svojim silnim hrumom, ki sega od zemlje do	nebes.	16	A
poti. Pri večerni avemariji je čutila, da jo z	nebes,	skupaj s tistimi angeli, gleda tudi njena mama	A
zaščitena z vsemi angeli in materinim pogledom spod	nebes.	In tedaj je zagledala oči, ki so spremljale njen	A
skrinje in dalje in skoznjo in z njeno pomočjo do	nebes.	Hotel je biti del tega, še enkrat, kakor je bil	A
azijskih in afriških deželah, nanje je gledala z	nebes,	na svet, ki ga je Ksaverij poznal in bil v njem	A
lestve, z lestve, po kateri so hodili angeli iz	nebes	na zemljo in nazaj gor, častijo ga, pa čeprav	A
človeku so navzoči duhovi iz pekla in angeli iz	nebes,	zaradi duhov iz peklačlovek tiči v svojem lastnem	A
tiči v svojem lastnem zlu, zaradi angelov iz	nebes	pa je hkrati tudi v dobrem, duhovi, ki se povežejo	A
zarjuti iz takih globin, da bi odmevalo do	nebes,	da bi Bog sam tam zgoraj, v Deželi Brez Zla	A
na zemlji sta oblita s svetlobo, ki pada z	nebes,	z vso težo z nebes na zemljo in nanju.In okrog	A
oblita s svetlobo, ki pada z nebes, z vso težo z	nebes	na zemljo in nanju.In okrog njiju in nad njima	A
ki lije na gore, tisti plaz, ki prihaja iz	nebes	in hkrati buhti iz zemlje navzgor.V tistem snopu	A
meni, kakor pripada Bogu... Zdrava, kraljica	nebes,	v svoji otožnosti neslišno govori Katarina,	A
ki ga bičajo in žalijo in ga tolaži angel z	nebes,	nosači v rdečih kutah, v kutah krvavega trpljenja	A
azijskih in afriških deželah, nanje je gledala z	nebes,	na svet, ki ga je Ksaverij poznal in bil v njem	A
je živo, od zemlje in spod zemlje tja gor do	nebes,	samo v njeni duši je mrtva žalost, v prsih in	A
trepet dežja na strehah. Blaga vodna ujma spod	nebes,	ki vrača spomin v pračudenje, v pravarnost,	A
Če se vzpne po tem stožcu, pride tja do do	nebes,	onkraj in k drugim svetovom. Vreščeči galebi	A
zakaj njihova domišljija ga je povišala do	nebes.	In zato ne morejo skriti svojega zanimanja za	A
zablisne in srdito tuljenje se dviguje prav gor do	nebes.	Mitraljez stoji ob mitraljezu, vmes pa še topovi	A
so bila v ozadju, umazana ulica, od zemlje do	nebes	tiho jutro.In zdrzniti se je moral, ko je videl	A
oblake, ki jih širi na vse strani zemlje in	nebes	Sveti duh.Na njegovi desni je Sin božji z velikim	A
razbeljene gmote, med njimi je od zemlje do	nebes	stresalo prostor žarenje velikanskih trakov	A
zapisano o zlih duhovih, ki prihajajo izpod	nebes,	o hudičih, ki se premetavajo kot plamen po nebu	A
v agoniji Mrakove republike, je smrdelo do	nebes.	Do nebes so smrdeli tudi humani odnosi, kot bi	A
Mrakove republike, je smrdelo do nebes. Do	nebes	so smrdeli tudi humani odnosi, kot bi rekla	A
»Lestev? Z	nebes?	« »Ja,« sem rekel, »enkrat se je to že zgodilo	A
In pokazala se mu je lestev, ki je segala do	nebes.	Po njej so hodili angeli gor in dol, kolikor	A
se nama na streho zdaj spusti takšna lojtra z	nebes.	« Ampak to z Jakobom je bilo v sanjah, ki	A
zahvaljevati Mogočnemu, ki nima imena, ki je gospodar	nebes	in zemlje in tudi vetrov.A načrt božje meteorologije	A
je modri Krivček časih rekel: »Nihče učen iz	nebes	ne pade.«Z božjo pomočjo je konec prvega pol	A
dvigajo svoja »z večnim snegom« pokrita temena do	nebes,	poglej jih ‒ čeravno ti jih zakriva gost oblak	A
so bile gotovo slajše kot blago, katero so do	nebes	povzdigovale.Ker zdaj še nisva imela posebnega	A
je to! A ko bi sekire namesto dežja padale z	nebes,	domislim se vendar! Ni krágulj, da bi	A
drevesa prosvete in svobode ne morejo rasti do	nebes,	tako je zadrževal v pragozdu srobot pravilni	A
nad njim in nad njegovo hišo počival blagor	nebes.	Bil je Lovro Jović pobožen človek.	A
nezaslišane kletvine, nasilno dirajoče ob stebre	nebes,	ob korenine pekla se mi je pretvarjala vsa izpodbuda	A
In sta prišli Smuku na pomoč kakor angel iz	nebes.	Kajti ga je bila nenadna frizura, ki jo je strmeč	A
pa se ladja giblje, se in ziblje h Kraljici	nebes!	...	A
izziva s svojimi strahovitimi grožnjami jeze	nebes,	saj bo on, Tomaž Karpe, priden in poslušen kakor	A
krščanske ljubavi, ki mu ne izostane plačilo iz	nebes,	v drugo roko se z izpraznitvijo ječ izdatno	A
več slab tobak, nego bo prst božji, migljaj z	nebes.	Zaječali so: »Umrli bomo!«	A
Up! Toda ‒ višja sila ‒ božji prst ‒ volji z	nebes	se ni bilo ‒ upreti!« Obračal je oči kvišku	A
Kogarkoli pripelje uslužni čoln na otok h Kraljici	nebes,	nikdo ni brez željá in vsak misli, da mora klenkati	A
Sicer pa bi se bil čudil, Kralj zemlje in	nebes,	če bi med nami prišel na svet, kakšen sprejem	A
bridko, a taka rešitev mu je bila kot dar iz	nebes.	Žena je kmalu okrevala in se utrdila.	A
govorili grozne prisege ter klicali vse strele iz	nebes,	ves pekèl iz zemlje na izdajalca ... Ob sončnem	A
puhtelo, kakor bi padla ljubezen iz odprtih	nebes	na zemljo. Pred drevescem je stal oče	A
ga je tretjič: »In še matere blagoslov iz	nebes	nadte, da bi bila Lucija kakor moja rajnica	A
je moralo slišati to trkanje do samih božjih	nebes.	Na noč so prišle še nekatere matere	A
očem in njegovi pameti je bil dalje od samih	nebes.	Kadar se je prikazal na Vrhniko, med nas žive	A
pokonci, prsa napeta; en sam zamah silne roke iz	nebes	- na tleh leži gospodar, manjši in ubožnejši	A
Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do	nebes	in jih je zatemnil.Ta oblak je bil rdeč prah	A
Ta oblak je bil rdeč prah, kri je vpila do	nebes.	In vse je utonilo v njem, vse je izginilo, ničesar	A
Kakor da jih je bilo obžarilo spoznanje iz	nebes:	vsi so bili očiščeni, polni vere in zaupanja	A
preganja s škorpijoni. Križ se je vzdignil do	nebes	in grmade so vzplamtele pod njim.Grmade so ugasnile	A
zgrizenih, ki bi na ves glas povedale, do samih	nebes	zavpile besedo, kakor je človeško uho še nikoli	A
najhujši uri jim je Bog poslal svojega angela iz	nebes,	v plenice povitega, drobnega, nedolžnega, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani