nebes (201-300)

vesoljne prostore, zažarila so se pred nama	nebes	velikanska vrata.Izdelal jih je nekdaj Hefajst	A
Ta nama ima z oboroženo roko zapirati pot do	nebes!	Ha, ha!«	A
ki smo mu samo prag v znožju svetih Njegovih	nebes.	Amen.« * Drugo jutro potem ‒ oskrbnik Hohenburg	A
aristokratski ščinkavec, »prav kakor angel iz	nebes	ste!« Ker do sedaj še ni čula takega žvrgolenja	A
angelom, ko so jih bili treščili iz svetlih	nebes	v temni prepad.Prej so se trgali zanju, sedaj	A
če bi bila Smole?« je vprašala porogljivo. »	Nebes	na svetu ne bo imela, pač pa neotesanega moža	A
grel bele roke. »Kogar Bog ljubi, poviša ga do	nebes!	« Stegal je roke proti plamenu, kakor	A
čisto božjo besedo ter nam kazali pravo pot do	nebes.	Ko sem bil star dvanajst let, je zaukazala ljubljans	A
prelito kri ter ji prinesli novega blagoslova z	nebes.	Pa tega blagoslova nisem bil vreden, ker je bila	A
bodo precej pokazali sedeš v najlepšem kraju	nebes.	« »Še sreča, da je Slabè tako hitro okreval	A
drugim dela nebesa in pekel. Dober človek je iz	nebes	in živi za nebesa ...« Komisar Buzet se	A
ji je zdel ko čudovit, nezaslužen dar blagih	nebes.	»Še snedla se bota, tako silita drug v drugega	A
stihih ihti božajoče oboževanje, med solzami do	nebes	koprni vriskajoča ljubezen nežnočutnega, po	A
revnemu oboževavcu milost in srečo samih visokih	nebes!	‒	A
so se utrinjale zvezde kakor bi se trgale z	nebes,	vsa pota so bila polna tihih mož, ki so hiteli	A
ko bi se mu ne bil umaknil, in vpil je, vpil,	nebes	mi ni privoščil, tisto veš; pa jaz bi dejal	A
prositi, kakor ne bom sv. Petra na poslednji dan	nebes	prosil.« »Ali te niso uslišali?« vpraša Krivec	A
. / je Lisec še čul: »Naj bode kdor hoče, z	nebes	ali iz pekla, ti tega človeka in njegove cape	A
mlajši, mislila bi bila, da je sam angel varuh iz	nebes,	tako pa ni vedela kaj in kako. Abranek prinese	A
da sem verjela človeku, ki ga zdaj kolnem do	nebes?	To, to mu dopovedati mi pomagajte, potem naj	A
Bog pa za vse. Za leblajtarje jaz ne utegnem	nebes	prositi, še jih sebi samemu težko.« »Beži, reva	A
vzdiguje se stena, z brezna globoc′ga do strmih	nebes;	vendar ne vzdrža želj skrivnih plamena, da bi	A
starine proti drugim vinom ne hvali samo do	nebes,	nego jo tudi dejansko preveč obožava. Prišel	A
brezkončno srečen! Po poroki stopi iz medenih	nebes	na tla zakonske vsakdanjosti in onda se tista	A
skoprneval od veselja, da tukaj bivam bliže	nebes,	in tisti žuboreči šumot, ki v strmih goličavah	A
večno tista pridiga: »Potrpite, potrpite! Pa od	nebes!	Haha!	A
se ji te zazdelo, da se ji odstira zagrinjalo	nebes,	od koder prihaja ukaz: »Reci da ‒ in vse bo	A
te sreče; moje življenje je pri kraju, ali z	nebes	dol bodem vaju gledala, veselila se z vama.	A
proti nebu, »ti, ki gledaš zdaj dol na naju z	nebes,	zveličana duša, presrčna, čista žena moja, druga	A
in - upaj!« To je bil Rosani angelski glas z	nebes.	Mirna je bila poslej; samo eno željo je imela	A
lepa, jasna prikazen, ki mu je priplavala iz	nebes,	da mu prinese tolažbo, mir, srečo, da se zateka	A
vsega konec! To je torej tvoja prikazen iz	nebes,	to je tvoj ideal!‒	A
več kakor celemu svetu, več kakor angelu iz	nebes,	če bi jo prišel motit.Zdaj vem, da je zahtevalo	A
ne v graji ne v hvali; povzdiguje rad do vrha	nebes,	še rajši pa meče na dno pekla.Najbolj neverjetno	A
s podobami. V Reki je prodajal sliko pekla,	nebes,	sv. Jožefa, Matere božje trsatske in druge take	A
in če bi jim jih prišel potrdit sam angel z	nebes.	Trije dečki, doma na Kalu, Jožek, Tonček in Jernejček	A
in ga zapodi; dejal je, da Bog ni ustvaril	nebes	za take posvetnjake in burkeže.Mož, ki v peklo	A
tudi deset slabih.« Ker ni mislil zapustiti	nebes	zaradi te sitnosti, si je šel iskat hlapcev	A
nizkih gričev travnati vrhovi ‒ a nad njo je	nebes	razprostrt ... DOMOVINA Sinji nebes, žarno sonce	A
razprostrt ... . / . / stran 7 . / DOMOVINA Sinji	nebes,	žarno sonce, zvezde zlate, rožnožametni oblaki	A
. / . / stran 9 . / MISEL Nad dolino sinji	nebes	se razpenja ‒ Stvarnik sam ve, kje konča se	A
skrivajo oblaki mi srebrni. Bolj jasni se	nebes,	bolj so grički črni. Zvezdice žare, a temna	A
objeti svetla mesečina. . / . / stran 30 . /	Nebes	noče dati zvezde ji blesteče ‒ saj ne mogla	A
odeva ‒ le oblaki rdé v veseli slutnji dneva.	Nebes	se jasni ‒ že grički zro iz mraka in dolina	A
zelene in prostrane, a tudi gore, visoke do	nebes	in ponosne.’ ‚Kdo ti je prodal tiste kolke?	A
svetlo kakor spomladi meseca maja, ko je ves	nebes	kakor sočna planjava, prerasla čez in čez s	A
samo smehlja. Jako znana se ji zdi kraljica	nebes,	kakor bi jo bila že nekje videla, nemara meseca	A
Tu se vse neha, gospod krčmar. Padli smo iz	nebes	na zemljo, noge vlečemo zato iz močvirja, da	A
dal! Taka je ta kaplja, kakor bi je bili iz	nebes	nastregli!« Ko se nagiblje dan, pridejo ženske	A
dal! Taka je ta kaplja, kakor bi je bili iz	nebes	nastregli!« Ko se nagiblje dan, pridejo ženske	A
tako je človeštvo že pred mrčem, ki je zakril	nebes,	čemelo v nekakšni velikanski prikazovalnici	A
zasneženimi vrhovi. . / . / stran 276 . / In	nebes	je moder, moder kot najbolj modra presojna kristalovina	A
beli oblaki drsijo po njem, veter jih nosi čez	nebes	in s svojo tenčico od časa do časa zastirajo	A
nekega obrežja in nad njo se razprostira temačen	nebes.	Skozi mrč se kaže zamolklo rdeča obla sonca.	A
šine v poševnem loku in dlje časa osvetljuje	nebes.	Pred njenimi očmi se odstre veličasten, a zlovešč	A
Dromeva... « . / . / stran 259 . / 17. Sestop iz	nebes	Izgubljena blodi v blodnjaku kvadratičnih	A
svojim zvezdam, in gre za tabo, sestopi tudi iz	nebes	in ti sledi dokler mu živo srce bije in če je	A
čas se je ne dotakne. Čez vijoličasto modri	nebes	jadrajo beli oblaki, združujoči se v kopaste	A
« Noč prekrije	nebes,	nad njima se razpne iskreči lok Rimske ceste	A
Krst pri molišču 242 17. Sestop iz	nebes	259 18.Angelov nasmeh 275 19.	A
Kava je mlačna in mi ne tekne več. Zunaj je	nebes	zastrla tema, piha pa še vedno. Srknem požirek	A
Tako imam razgled po najbližji okolici in v	nebes	nad sabo. Zleknem se in zazrem v Rimsko cesto	A
zeleno brlivko topločutnega iskala, se zazrem v	nebes,	kjer so se zvezde že premaknile po svojih tirih	A
zlati kot večerna zarja, oči sinje kot jesenski	nebes;	svoje grudi naj ti opišem, Tauro: trde so, vendar	A
Zunaj se že dani, nežna modrina se preliva čez	nebes	z jutranje strani.Pripraviti se bo treba za	A
razsvetljeni kot božična drevesca vozijo čez	nebes,	in ob mračnini jih leti še dvakrat toliko; kaj	A
Domžal in Ljubljane, da vidim Krim. Včasih je bil	nebes	kot ribje oko, vsa ljubljanska ravan je bila	A
Domžal in Ljubljane, da vidim Krim. Včasih je bil	nebes	kot ribje oko, vsa ljubljanska ravan je bila	A
znamenj in barv letal, ki letijo visoko zgoraj čez	nebes,	nihče drug ne more videti kanje nad kamniškim	A
sonce in vse druge zvezde. ): Dante, konec	Nebes,	sem pomislil in strmel v odhod Mane, ki se mi	A
temnilo in prižigale so se zvezde. Strmela je v	nebes	in si domišljala, da tam zgoraj kroži obiskovalec	A
Dostojanstveno in neslišno je zrakoplov plul čez	nebes;	poganjale so ga sončne baterije, ki niso povzročale	A
puhastimi oblački, in za njo se je vila čez	nebes	vsa Angelska cesta. S pogledom in mislimi pa	A
zidu in si zamaši ušesa. Z bleščavo preseka	nebes	močan utrinek.Tako kot ugaša njegova sled, tako	A
odprtino. Po divjem vrtinčenju in brzenju skozi	nebes	se ustavi. Tudi vse tisto gromozansko gibanje	A
svobodno gibale, ptice so v jatah preletavale	nebes,	človeka pa ni bilo nikjer. Najprej ju je mučilo	A
prostorobolje, ko sta zrla v dalje in brezdanji	nebes	nad sabo, saj je bilo za njima dolgo bivanje	A
po obronkih Kordiljer na obzorju in prekriva	nebes,	na katerem so zažarele zvezde.Še nikoli nisem	A
živo, razen nekaj izbrancev, ki jih je sel iz	nebes	popeljal na vrhove Ruadov, ki so štrleli iz	A
bleščečo kroglo, ki je kot zvezdni utrinek šinila v	nebes.	Gledala je za njo tako dolgo, da je se je kot	A
nekoč bodo ljudje z njim spet odkolesili do	nebes.	« Dromidska podoba Dromidski podobar me je povabil	A
Potem sta se začela oblikovati obzorje in	nebes,	preprežena z najbolj čudovitimi nevihtnimi oblaki	A
pozlačen napis, stih koranove sure: »Bog je luč	nebes	in zemlje. Njena luč je modrost na zidovih,	A
v omejenih možnostih. ◆ Mojstri ne padajo z	nebes.	◆ Mojškra Klara ponoči šiva, podnevi para.	A
Prijatelj, od kod ste prišli?« »Naravnost iz	nebes!	« se je zlagal čevljarček. »Jejhata, iz nebes	A
nebes!« se je zlagal čevljarček. »Jejhata, iz	nebes?	« se je čudila ženica in se pokriža la.»Potem	A
sladke solze so zmočile njen obraz. Kakor od	nebes	poslan se ji je zdel ta otrok, ki se ga je bila	A
-------------- Zato nam daje opise	nebes.	Tam najdemo cvetje, palače, trge in cerkve, ki	A
telefonirala v pisarno, so morali zavijati z očmi do	nebes,	iz sočutja in tudi z nejevoljo. Žena, ki je	A
ni bilo prvič, da bi bila njegova predstava	nebes	ta, da bi sedel na opazovalni ploščadi in gledal	A
prav na vhodnih vratih kot odgovor naravnost iz	nebes.	S Hughom je hodila čez pokopališče proti domu	A
pogosto uporabljal, pri njem ne pomeni cerkve,	nebes	ali sicer kakšnega odmaknjenega kraja, ampak	A
gre veliko dlje od tega, da Intel preselimo iz	nebes	spet nazaj na zemljo, prav do temeljnih značilnosti	A
nadenj. *17 Pri tem se je zaslišal glas iz	nebes:	»To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel	A
Tedaj je Jezus rekel: »Slavim te, Oče, Gospod	nebes	in zemlje, da si to prikril modrim in bistrim	A
*25 Odkod je bil Janezov krst? Iz	nebes	ali od ljudi?«Ti pa so premišljevali in govorili	A
»Če rečemo: ‘ Iz	nebes,	’ nam bo rekel: ‘Zakaj mu torej niste verjeli	A
močan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz	nebes.	Pristopil je in odvalil kamen ter sédel nanj	A
spuščal nanj. *11 In zaslišal se je glas iz	nebes:	»Ti si moj ljubljeni Sin, zelo sem te vesel	A
oblastjo to delam. *30 Ali je bil Janezov krst iz	nebes	ali od ljudi?Odgovorite mi!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani