Spominjam se, kadar me je tiščal čevelj, ne enemu verzu nisem bil kos. Le v nezaslišane kletvine, nasilno dirajoče ob stebre nebes, ob korenine pekla se mi je pretvarjala vsa izpodbuda in moč. Ali to sredstvo se mi zdi kar koj in od kraja vendarle prekruto za naše dete, pa tudi ne bi rad z ostudno kletvijo zapisal njegove in svoje duše peklu.