nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Ljudska balada, poved v sobesedilu:
A ko dlje časa gleda vanje, vidi, da migetajo, ves nebeški obok, ki je zgrajen od hriba do hriba in čez dolino, je poln svetlečega in lesketajočega se utripanja. Vse je živo, od zemlje in spod zemlje tja gor do nebes, samo v njeni duši je mrtva žalost, v prsih in glavi je votla bolečina, pred njenimi notranjimi očmi črna ročica, ki moli iz groba.
To je ročica otroka, ki je mater udaril.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani