motno (309)

počasno slačenje, postelja, rahlo. ONA (	motno	): In zdaj ... vse iz glave, vse iz glave, samo	A
Za stebrom cerkvenim dekle bledo na ženina	motno	upira oko in joka ... Pómlad ozarja doline, gore	A
videl visoko zvezdíco skoz steklo prozorno, a z	motno	zenico?... III Starec in	A
stran 199 . / Gleda gleda tjà v daljavo	motno	ji okó in vztrepeče in za dragim plane	A
Po cesti hodim sam, pozabljen ... Kaj blodi	motno	mi oko? Helena!	A
nagnil nad tebó ... In ustna so ti trepetala,	motno	je gledalo okó ... ”Pozabi tiste lepe dní	A
v njem mir bil vsejan ‒ Tamkaj v daljavi le	motno	lučica svetla blešči ... tiha, spokojna kot otrok	A
je barvala obraz, da so bile njegove poteze	motno	rdeče. »In kaj je zate - ne biti fašist?«	A
dajal videz, da ga zapušča, da se je ovil v	motno	brezbrižje. »Da, svoboda besede!	A
Bil je kakor svetlobni blisk, ki šine skozi	motno	zavest nezavestnega, a prebujajočega se telesa	A
v razpetem suhem bitju nekje najbrž utrnilo	motno	spoznanje, da je sončna krogla izdajalska priča	A
ni za to ugotovitev nič mar, in obšlo me je	motno	spoznanje, da slepo silim v brezdušno oskrunjeno	A
sopara proti nebu, ki je od nje belkasto in	motno.	In on je zdaj sam v tem sparjenem prostoru, sam	A
sončni molk naklonjen, a obenem še isti hip tudi	motno	spoznanje, da je sončna krogla izdajalski sesalec	A
skušal posiliti otroka; in ob tem sramu ga je	motno	strah njenih iztegnjenih rok.Saj jo je samo	A
skoraj ležala pošev na harmoniki, in oči, ki so	motno	gledale v daljavo, so razveljavljale živahne	A
jezersko površino, ki se je v mraku že precéj	motno	osvinčila, Luciana pa je stópala zdolž brega	A
in z očmi na koščke neba, ki jih vidim skozi	motno	okno. Vidiš, samo to mi je zaenkrat	A
je bilo nekje nad mestom, je bilo prav gotovo	motno.	Proti poldnevu se je zrak zgostil.	A
malo govora, še podaritev telesa je bilo samo	motno	občutje trenutne opojne pozabe, ki pa se je	A
njeno oko zagledalo daleč tam na ovinku ceste	motno	piko. - Prihaja! - je vztrepetalo v	A
njej. Naslonila se je na podoknice in strmela v	motno	piko, ki se je bolj in bolj bližala.Če je pismonoša	A
in potem obvisi na nebu, ki je danes nekoliko	motno,	od suše prašno, a brez oblaka. Nihče se ne ozre	A
Zameglilo se mu je. Pred sabo je videl veliko	motno	jezero.Toda kljub temu, da ga je ginjenost stisnila	A
da ti gre nekaj v glavo in je tam potem vse	motno	in boleče in vroče.Veliko glavo imaš, razžarjeni	A
tale pijana in brezvoljna . / . / stran 80 . /	motno	površino.Ne veš, ali je kaj notri, in jo obrneš	A
je, kadarkoli si pogledal tja, vlekel gost,	motno	siv dim. Kadar je bilo soparno, se je spuščal	A
tolklo po mizah med lužicami vina, ki so se	motno	svetile in razlivale čez robove. Fedjatinu so	A
svetle oči so ga oplazile z globoko in nekoliko	motno	bleščavo.- Pojdi, je dejal voljni in topli glas	A
vojaško natančnost, nepopustljivost, zgoščeno,	motno	bleščavo do rdečega sijaja razbeljenih topovskih	A
med vsemi temi ženskimi opravili ga je tako	motno	pogledovala, da se ji je slej ko prej po moško	A
poprosil kaludjera in mu vse razložil.« Starec je	motno	pogledal na paznika, ki je porogljivo na nemškem	A
je pri teh besedah pljunil v stran, Vazku so	motno	zablisnile oči ‒ »in Suljaga je moral po zakonu	A
Nekateri so v mislih stali na Vilarjevi strani ter	motno	zrli v tla.Le Bajićeva mati se je oglasila ter	A
Daničino roko. Njeno oko, poprej solzorosno in	motno,	je žarko zasijalo vanj, igrajoč v ljubezni in	A
groznih sanjah. Takrat je Pero dvignil glavo in	motno	je pogledal po obrazih svojih sodnikov, kakor	A
Dolgo postajanje ga je utrudilo, oči so mu že	motno	brlele izpod težke čelade in brk se mu je povesil	A
neskončna koprena so očem zagrinjali hiše in ulico,	motno	je skoz njih nemi ples mežikala skromna cestna	A
Kaj mi mar! Vino je bilo malo	motno,	sicer pa čisto pitno.Masa seveda pokuša z očmi	A
šalobarda!« Pokusil je in rekel, da je vino	motno.	To je bila vsa kritika izobraženega Ljubljančana	A
kopajo vsak dan dvakrat in je včasi jezero čisto	motno.	Nekatere se samo slečejo in potem sedé na soncu	A
smaragdnem steklu je živela drobna lučka in	motno	razsvetljevala sobo.Trgovec je legel vznak na	A
straže ob vratih, ki držé z vrta v palačo.	Motno	je odsevalo od šlema v brezmesečni noči.Kakor	A
ostal zbor molojcev. V daljavi se je le še	motno	bleščal vabljivi smoter. Četi je izpregovoril	A
Iskreno je molil Radovan, obraza pa ni okrenil od	motno	gledajočih Balambakovih oči.Počasi so se krčile	A
ohrabriti. Obrisal si je oči in pogledal predse v	motno	daljavo, po kateri je vse utripalo v sončnih	A
bledo modro nebo, na katerem komajda razloči	motno	liso oblačka, leže na hrbet, spusti glavo na	A
rekel? Ana je stresla z glavo in se nekam	motno,	iz velike daljave, zastrmela v Ivana.Ivan je	A
česa ne znam, pa bi morala. Buljila sem v spet	motno	in deročo reko, kakor da so tam notri odgovori	A
treba, bom sama, vse bom sama!« Prijazno, četudi	motno,	kakor da ne ve prav, kaj se dogaja, je prikimala	A
spredaj in se skozi sprednjo, od soparice rahlo	motno	šipo zastrmel v zamegljeno daljo gričevja na	A
stale potne kaplje, oči pa so gledale pijano in	motno	na njena okrogla lica, na polne, nemirne prsi	A
ni čuti koraka; samó tam iz daljave prihaja	motno	šumenje in tisoč luči odseva nejasno iz meglé	A
šel. Hani je bilo tako čudno pri srcu, tako	motno	v glavi, kakor da se je bil ves svet nenadoma	A
potopil do vratu. Moje oči so pričele gledati	motno	in brezizrazno in moj nos je dobil polagoma	A
kakor sanje... Lica so mu bila zardela, gledal je	motno	in nemirno.Njegovo globoko domotožje, polno	A
bledota. Zdelo se mi je, kakor da ugasuje za	motno	belo, žametno kožo nenaravna, skoro siva svetloba	A
In mladost in domovino je gledal kakor skozi	motno	steklo. Srečal je znanca, ki mu je bil nekoč	A
robec na usta. V njenih ušesih so se zasvetili	motno	veliki pozlačeni uhani in visoka frizura se	A
roke, če se ozre proti oknu; snežinke padajo na	motno	steklo in se topé, po tenkih strugah podrkavajo	A
in sem pogledala na ulico. Svetilke so gorele	motno,	luže so se svetile na tlaku; časih je prihitel	A
sedel na zofo; rdeč je bil v lica in gledal je	motno.	Morda ni slišal mojih besed; prijel me je za	A
vroč je bil in poten, kakor vsi drugi; tako	motno	so se svetile njene oči in na beli bluzi so	A
je poznalo, da vso noč ni spal; bled je bil,	motno	je gledal in dišal je po tobaku in žganju.	A
Tina je bila bleda, oči so gledale plaho in	motno,	kakor da bi bile ugledale nekaj neznanega, skrivnostnega	A
se je nižalo zmerom bolj in je temnelo; kakor	motno	zagrinjalo je viselo zunaj pred oknom in tudi	A
zabuhel, poraščen, sivobled, oči so gledale	motno	in so bile vse rdeče. Postal je med	A
vidim, kako odpenjaš bluzo!« Tončki sami je bilo	motno	v glavi in roke so bile neokretne, ko so odpenjale	A
iz drugega sveta; videla jo je kakor skozi	motno	zagrinjalo, ubogo romarico, ki je prinašala	A
roko ... Njegove velike, rjave oči so gledale	motno,	nezadovoljno in samosvoje, kakor prej; kosti	A
bil ves bled in v očeh je sijala ljubezen z	motno	lučjo, za črno tkanim pajčolanom ... Ozrla	A
sklanjala glava h glavi - oči so gledale v oči,	motno	in pričakovaje, plameni najinih pogledov so	A
do usten, pa je čakal; videl je, da je vino	motno.	”Zakaj ne piješ, Elija? Pij!“	A
videl; suh je bil njegov obraz in oči so gorele	motno	v globokih jamah.Na glavi je imel majhen, okrogel	A
njegov obraz in njegove oči gledajo prav tako	motno	in izgubljeno. Čisto tak, kakor sem ga bil predstavi	A
izbi in je nenadoma obstrmel pred ogledalom.	Motno	in umazano je bilo ogledalo, videl je v njem	A
se me za roko!“ Stopila je, dihala je težko;	motno	in mučno ji je bilo v glavi, rada bi že legla	A
nosu prijetnega platna; barve je bil tiste	motno	zelenkaste, z belimi, rumenimi in rdečimi pikicami	A
Razprostrl in povzdignil je gospod Mozolec svoj	motno	zelenkasti robec, počasi, premišljeno ga je	A
Nad širokim čelom bujni lasjé, temnorjavi,	motno	žareči, kakor z zlatom prepleteni; iz las se	A
licih so mu gorele rdeče pege, oči so gledale	motno	in brezizrazno; na ustnih pa se mu je prikazala	A
ovratnika je bila vsa namršena, oči so buljile nekam	motno,	morda v otopeli grozi, ali v otopelem srdu.	A
je sanjal o njih samo Besnard. Oči so gledale	motno	in nemirno; tudi če so se v lica uprle, se je	A
izza polzatisnjenih trepalnic so gledale oči	motno	kakor iz daljnih sanj.Roka, ki je ležala na	A
tako droban, ves truden; in tudi oči so gledale	motno	in mrtvo, kakor da bi spale ... Marta je razprostrla	A
kapalo. Obraz mu je bil bled, oči so gledale	motno,	čisto brezizrazno. ”Ej, glej, Malinovec!	A
nehanje svojih tovarišev od daleč, kakor skozi	motno	steklo.Zdelo se mu je zelo otročje ter odraslega	A
pred oltarjem. Njene oči so gledale žarko in	motno,	oboje hkrati, kakor skozi roso, v soncu umirajočo	A
kostanji na vrtu je bila že noč, nad njimi se je	motno	in zaspano svetlikalo večerno nebo. Vrnila	A
in z njo. Ferjan je pil veliko in je gledal	motno.	”Ti ... ali si resno mislil ... ali si vesel	A
porastla z dolgo, kocinasto brado, oči so gledale	motno	in so bile v kotih zakrvavele.Globoko na tilnik	A
Da bi se rešil, sem klical njen obraz.	Motno	in medlo se je zasvetil iz teme in je ugasnil	A
glavo; njegova lica so bila objokana, megleno in	motno	so se ozrle name njegove oči. ”Zakaj si prišel	A
Ozre se na siromašno zibel v kotu in oko mu je	motno,	senca gre preko srca. - Dali so me v šolo	A
Tresejo se mu šibka kolena, oči brez vejic gledajo	motno,	umirajoče v poslednjem nelepem žarkupoželenja	A
molčé, roke v naročju, in se ni ozrla name;	motno	in trudno so strmele oči, nič življenja ni bilo	A
se je pomaknil počasi po tiru. Okno je bilo	motno,	obrisal sem ga z dlanjo ter sem pritisnil čelo	A
postelja z umazanim, zakrpanim perilom. Skozi	motno	okno sem videl na pusto tvorniško dvorišče,	A
božje in pozlačena svetilka se je lesketala	motno,	kakor vešča v mraku. Zapihal je veter, drevje	A
izginila iz težke, utrujene glave in oči so gledale	motno,	zaspano. Stopil je na prag - žarka svetloba	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani