»Če me prepozna, če se domisli Radovana ‒ prekletstvo tvojemu hunskemu spominu ‒ bogovi, na pomoč, udarite ga s slepoto!« Iskreno je molil Radovan, obraza pa ni okrenil od motno gledajočih Balambakovih oči. Počasi so se krčile Hunove punčice, oči so se skrile pod stlačeno čelo v dupline.