Ne vem, kako je to, da človek časih za najprijetnejše stvari na svetu nima smisla ... Marija ni bila lepa tisto jutro. Sedela je poleg mene molčé, roke v naročju, in se ni ozrla name; motno in trudno so strmele oči, nič življenja ni bilo v njih. Obraz je bil bled, v eni sami noči so lica splahnela ...