kmet (4.057)

da, nekaj šepečeta celjska ulica in okoliški	kmet.	Vendar, jaz ničesar ne vem.	A
kmeta. Mesta rada gledajo visoko, dočim gre	kmet	za svojim neposrednim gospodarjem. Nad tabo	A
Sijajni konjeniki. Tedaj je rekel naš zagorski	kmet:	Gredo po kraljevo kupljenko!Kralj jo bo okronal	A
‒ BARON Budalo je rekel, da mu ga je neki	kmet	prinesel. Šentani kekljávec!	A
ZMEŠNJAVA To je pač res.	Kmet	je prevzeten ratal. BUDALO Tolikanj je z njim	A
se kresíja na glavo postavila. Pak s-saj je	kmet	sam noče, to je še dobro! ZMEŠNJAVA Na hvali	A
/ stran 81 . / ZMEŠNJAVA Na hvali, da je	kmet	neumen; sicer bi bila naša reč pri kraju. DEVETI	A
izsukati. JAKA Žlahtni gospodje, jaz sem le	kmet,	ampak za norca se ne pustim držati, da bi vi	A
. . / . / stran 138 . / Meni je grozil ta	kmet.	Z mečem.	A
LENČKA, njegova hči TONA, njegova rejenka MARTIN,	kmet,	sosed FERJAN, kmet, sosed SIRK, kmet MICA SLANA	A
njegova rejenka MARTIN, kmet, sosed FERJAN,	kmet,	sosed SIRK, kmet MICA SLANA, potovka PRVO DEJANJE	A
MARTIN, kmet, sosed FERJAN, kmet, sosed SIRK,	kmet	MICA SLANA, potovka PRVO DEJANJE Prizorišče	A
MARTIN Jaz je tudi ne pozabim. Sedmi prizor	KMET	SIRK z bičevnikom v roki od vodnjaka sem:	A
KALANDROVA ŽENA PISEK, pijanec NACE,	kmet	KMETICA KRČMAR Kmetje, kmetice	A
ali kakor pisana pentlja na slamniku. Jaz,	kmet	staroverski, pa sem mislil drugače in zdaj me	A
Bog z njo! Prav res je, da si staroverski	kmet!	Človeka mine smeh, kadar te sreča.	A
kako si se potuhnila ta zadnji teden? Če se	kmet	plohe boji, spravi senó pod streho!Glejte jo	A
Glej, kaj si je izmislila!	KMET	zakliče: Eno pridigo smo že slišali, zdaj	A
prežé na hudo besedo, kakor pes na kost! DRUGI	KMET:	Kdor bi kaj povedal, naj zine! NACE postaren	A
Kdor bi kaj povedal, naj zine! NACE postaren	kmet,	kučmo na glavi, cajno pod pázduho; na obrazu	A
povedal, kako bomo stali v dolini Jozafat -	KMET:	Zdaj še nisi na vrsti, Nace! KMETICA: Naj	A
četvero vélikih ter dvanajstero malih prerôkov.	KMET:	Ali nas ni za bebce razglasil? JERMAN: V	A
Najlepše je tako življenje. Človek je čisto	kmet	in to je edini naravni poklic na svetu.In če	A
sem ga imel rad, čeprav je brezverec. PRVI	KMET:	A, brezverec je, no! Iz ozadja pride	A
Iz ozadja pride še par mož DRUGI	KMET	še med vratmi: Žendarmi so šli ponj. TRETJI	A
še med vratmi: Žendarmi so šli ponj. TRETJI	KMET:	Dol čez hrib ga ženejo v vas. KANTOR: Sédite	A
bomo že sami točili; ni zoprno opravilo. PRVI	KMET:	Kajžarji so se vam spuntali, a? KANTOR: So	A
KANTOR: So se že skesali. DRUGI	KMET:	Zdaj se že vsak pastir kuja, če mu ne rečeš	A
tihem rovali in hujskali proti meni - TRETJI	KMET:	Ne bodo nič opravili. KANTOR: Ni jih deset	A
Pustimo mrtvece na miru. PRVI	KMET	je bil stopil k oknu: Res ga ženejo - Krnec	A
ga ženejo - Krnec se je zagnal vanj. DRUGI	KMET	je bil stopil za njim: Roké ima zvezane na	A
KANTOR: Rad sem ga imel, kakor nikogar. PRVI	KMET:	Mimo so.Kmeta se vrneta od okna.	A
Na vampe, na vampe.	Kmet	si izbere tisto, česar se bolj naje.Kaj ne,	A
sem mu pa pisal, naj jih kar pripelje. Saj	kmet	je tudi revež.Ženske pa toliko pokurijo.	A
grofovske lopove! FRIDRIH potegne meč: Ti	kmet!	JANKO Pokaži, da znaš z železom tako braniti	A
Pečarica, bogata kmetica in vdova.	Kmet	Žagar. Njegov sin Matijče. Metka, njegova	A
že tu. SEDMI PRIZOR V sobo se drenjajo	kmet	Žagar, njegov sin Matijče, Zavrle, Zima, čevljar	A
njegov sin Matijče, Zavrle, Zima, čevljar Košir,	kmet	Kregar, Pečarjev Lojz in drugi možje in fantje	A
Amerikanec, vidiš. . /\ .. stran 39 . \/	Kmet	je bil kot mi.Irhaste hlače je nosil.	A
Platnene, platnene. In nisem bil	kmet.	Moj oče je bil gostač in je hodil po dninah.	A
zadnji delavec v enem mesecu več, kot zna tu prvi	kmet	vse svoje življenje. (Oddaleč se sliši trobenta	A
slika! V dnu jarka globôkega, tik pri cesti	Kmet	ležal je vznak in v nezavesti. »Hè, klada pijana	A
Smé se teptáti naš ród? Káj je	kmet?	On je li tudi ‒ človek?	A
Pokažem vam, kújavci, bógme, še dnes, Kdó	kmet,	kdó gospód je Mehóvski!« »Kaj?!	A
»Kdáj nehaš tu strašiti po nôči?	Kmet	Stojan bi rešil te ràd ...«	A
poslednji knez naš!« »Tu volili smo samí si kneza;	Kmet	sám mu vso dal je oblast; Národ sám iz sebe	A
mi prvi vzbudí; Na puško kremênko naslonjen	Kmet	Pásanec pravi, velí: »Car daleč, a Bog je	A
njim želézen prêstol tam. Pred stolom Gubec,	kmet	stojí ... O srečen, slaven kralj pač tí!	A
skušnjave šle preč!« In tretji se bliža gorjanski	kmet	in prime nerodno za vrv, v oltar upre zaupljivi	A
hleve treba, treba je na polji, poj to, kar	kmet	in méščan s pridam sliši.” Učenec “Bog ti	A
Gorjancov naših jezik potujčvavši si kriv, de kolne	kmet,	molitve bravši. Abecedarju Slovenci! ako čakate	A
mi upira v svet rdeče oči. Kadar klas šumi,	kmet	počije se, kadar ajda diši, ji odkrije se!	A
. / stran 74 . / ŠKOTSKA BAJKA Po razoru	kmet	koraka, vse jesensko že nebó, v trudno zemljo	A
. / stran 82 . / USODA Oj usoda, ti trdi	kmet,	in jaz nesrečni tvoj mladi zet! Pa odtodi grem	A
/ stran 51 . / Usoda Oj usoda, ti trdi	kmet,	in jaz nesrečni tvoj mladi zet! Pa odtodi grem	A
oči. . / . / stran 65 . / Kadar klas šumi,	kmet	počije se, kadar ajda diši, ji odkrije se!	A
. / stran 69 . / Škotska bajka Po razoru	kmet	koraka, vse jesensko že nebo, v trudno zemljo	A
ste v humorju suhi, v salonu, kakor v coklah	kmet,	okorni; za vso lepoto slépi ste in glúhi.	A
ob brezah belih reže plug zemljó, za plugom	kmet	v razoru hodi. Samoten, tih poslušam vetra melodijo	A
krasota se bajnih prostorov. Ko zemljico kraško	kmet	orje, nikoli ne vé, kaj skriva globoko pod sabo	A
nadležen si plevel! Veš, povem ti, med pšenico	kmet	te res ne bo vesel! Izdrl te bo.	A
končan je cvet in sad obran ‒ gorjé! Ozre se	kmet	na strte nade, ozre na sinke, hčerke mlade,	A
strašné očetu v srcu zabesné ‒ gorje ti, ubogi	kmet,	gorjé! UJETEGA PTIČA TOŽBA Oj, zemlja širna	A
svoji ljubici jo dal; saj bodem, če sem tudi	kmet,	enkrat še vèndar knezov zet.« Pri oknu stal	A
nekdó pa votlo je zapel: »Če bil sem tudi reven	kmet,	zdaj sem pa vèndar knezov zet!« Mlinarica	A
Če mlinček pri miru bi stal, bi mlinar in	kmet	žaloval. In otrok bi jokal ter tožil glasno	A
me ljubijo, trije me snubijo. Prvi je bogat	kmet,	oču bi ljub′ bil zet. Drugi je priden bolj,	A
Kaj pa kupujem? Kot	kmet	rabozelj? Kaj pa prodajam?	A
do pekla, pa me kot kosca vabi na obed vsak	kmet,	zakmašen v gmajni, hlevu. Na vrsti so poroke	A
nisem dal pletene, je žlindrasti prhutar, strgan	kmet.	Mojbog, da ne pokoplje me noben, sprejemam kakor	A
panjskega trklja. Je žlindrasti prhutar, strgan	kmet,	bog ve, bo z mano šel in me objemal? Mojbog	A
domače. Iz izbe je prilezel gospodar, čokat	kmet,	in mi posvetil v obraz. »Aha, medih!« (zdravnik	A
in obrtnik sta dobila doma dovolj zaslužka,	kmet	si je opomogel z vožnjami in sprotno prodajo	A
dvomen. Iz te zagate me je rešil nenaden prišlec,	kmet	s Kanalskega, ki je pravkar prispel z vlakom	A
prav za prav in na vse zadnje dobra - goriški	kmet	rajše tarna, kakor bi se hvalil, - in o vremenu	A
omogočalo vsa pozna dela. V Kanalu sva izstopila;	kmet	je pograbil mojo torbo in mi s hlevsko svetilko	A
Lahko noč!« Iz sence stopi starikav	kmet	s kadečo se pipo v ustih.Drozeg ga pozdravi	A
in z levico lisasto kobilo, sede na ta kamen	kmet.	Ta pravica mu gre po rodu.	A
V roki drži pastirsko palico.	Kmet,	ki sedi na kamnu, zakliče v slovenskem jeziku	A
Ljudstvo mu odgovori, da je to njihov vojvoda. Nato	kmet	vpraša: „Ali zna prav razsojati?Ali ve, kaj	A
mu odgovorijo: „Tak je in tak bo ostal!” Nato	kmet	lahno udari vojvodo po licu. Potem, ko vojvoda	A
kot eden iz ljudstva. . / . / stran 35 . /	Kmet,	sedeč na kamnu, ne upošteva moči bodočega vojvode	A
dogovor ni sklenjen. Poglejmo, kaj vprašuje	kmet	vojvodo: Ali zna prav razsojati? Ali ve, kaj	A
kmečko oblačilo, sprašuje in preizkuša preprost	kmet.	Še bolj so verjetno strmeli, ko je moral bodoči	A
je smrt odprla vrata vseh slovenskih družin.	Kmet	je zamišljeno čohal junico, žena v kuhinji je	A
pod čokato, oglato skalo je bila votlina. »	Kmet	je poveznil skalo nanjo,« je rekel. »A jaz sem	A
kimala z glavo. »Zaradi krav jo je zadelal	kmet,	« je rekel.»Zaradi junic.«	A
davi, ko sem odprl oknice in je pod mojim oknom	kmet	škropil latnik z modro galico!« »Lepo.«	A
nasmehnil, a obenem mu je bilo, kakor da je davi	kmet	z brizgalnico nalašč poškropil trte, da bi bil	A
oče in dečka v kratkih hlačah, pa postaven	kmet	s širokimi pleči.Tako so spet potegnili mostiček	A
bila v bregu oljka pri oljki. Tu pa tam je	kmet	odžagal mrtvoudno vejo in na tistem mestu do	A
opoldansko sonce tako navpično lilo z modrega neba.	Kmet	si je z dlanjo potegnil po čelu in z leno kretnjo	A
na sestanek.« »Hm, kajpak,« se je popraskal	kmet.	»In pišete knjige?«	A
čezenj črna senca. »Hm, kajpak,« se je popraskal	kmet.	»To se samo tako reče...«	A
zagorel v njem. »Hm, kajpak,« se je popraskal	kmet.	»V glavo vam šine, pa napišete?«	A
veliki junak.« »Hm, kajpak,« se je popraskal	kmet.	»Ljudje doživijo marsikaj.«	A
tudi niso!« je živahno odbil Peter Majcen.	Kmet	je pogrknil. »Hm, kajpak,« se je popraska	A
ga ta bridka resnica nenavadno razveselila.	Kmet	je spet pogrknil. »Kaj hočemo!« je vdano	A
osnutki. »Hm, kajpak,« se je spet oglasil	kmet.	»Pa o vojni tudi kaj pišete?«	A
Tra‐ra‐raaaaa!...«	Kmet	se je zdrznil in prestrašeno izbuljil oči.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani