kmet (301-400)

sram, vas, gospodje! Grdo je tako, da se mora	kmet	za vas bojevati! Še dandanes bi lipa lahko stala	A
desno roko v hrib po grdem kolovozniku, da še	kmet	ne vem kako drva po njem izpeljava; pa vendar	A
lesenih obilo. Kjer je bliže nograda, ondi si	kmet	najraje stavi poslopje, da le more in sme.Nekatera	A
sem poznal. Reklo se mu je Bravínec, in bil je	kmet,	blizu Turjaka doma.Znal je brati in pisati,	A
podlage, igrališča in jezika. Sam širokopleči	kmet	brez težave pripoveduje svoje proste misli v	A
Kaj bi tisto! Pošten	kmet	brez poštene pravde ne velja nič.Tudi ime Pravdanja	A
morebiti nadejal z njene svetosti, ker je nevedni	kmet	samo preprosto govoril, ne hudobno, in ker vsi	A
delamo zase. Še dandanes se dostikrat prigodi, da	kmet	noče pokositi travnika, noče požeti njive, ker	A
cerkve, vakuf je dobe, kolikor požele, le domači	kmet	je ne dobi.Oglasil se je c. k. stotnik za zemljo	A
bo planina rodila bisere, ko nas ne bo več.	Kmet	orje in žanje, posestnik spravlja ‒ tako je	A
Zemljice naj bi dali kmetom, zemljice.	Kmet	z ojesom, pisar s peresom, pa bo vse prav.Kaj	A
Zaradi neke detelje.« »	Kmet	ni hotel pokositi detelje, ker bi bil moral	A
Opotekaje se je obrnil. »Hej, ti	kmet,	ali kaj si, pojdi sem, da mi pomoreš krotiti	A
Obotavljaje in nemirno gledaje se je bližal	kmet.	»Vidva sta ptička, ki zaslužita, da	A
tekel na nasprotno stran proti suhemu mlinu	kmet,	dasi morda ni vedel, kaj mu povzroča tak strah	A
revnega opankarja. Moj brat je, Ilija Petrović,	kmet	iz Like.Danes je prišel k meni na posete in	A
v vzhodnih krajih ‒ tako je pravil Bošnjak ‒	kmet,	ki je imel zelo hudo ženo.Karkoli bi ji ukazal	A
jo ženo, ki trese obed za njim. 𠆭obro’ reče	kmet,	vzame obed ter sede.Bila pa je na kraju njive	A
malone brez dna, pokrita z zelenimi vejami. In	kmet	pravi ženi: ‚Sedi, kamor hočeš, samo ne na ono	A
in žena je padla v jamo. Proti večeru je šel	kmet	domov.Naproti mu prideta njegova otroka, ki	A
hoče dati dober svèt, vreden mnogega blaga.	Kmet	se je usmilil, izvlekel starca ter ga vprašal	A
neizmerno blaga onemu, ki bi jo ozdravil. Ko je bil	kmet	to slišal, se je odpravil na dvor ter rešil	A
cesar ogne nevarnosti, precej ukaže, naj gre	kmet	h kralju.Kmet vzame šibico in se napoti na kraljevi	A
nevarnosti, precej ukaže, naj gre kmet h kralju.	Kmet	vzame šibico in se napoti na kraljevi dvor.	A
postajalo od dne do dne gorkeje. Ves obupan je	kmet	ukazal, naj na gradu vsako opoldne ustrelijo	A
in osle so kazali kmetu. Deseti dan je velel	kmet,	naj ustrele iz vseh petdeset topov naenkrat	A
ustrelili kar iz vseh petdesetih?’ Odgovoril je	kmet	vragu: ‚Zato so sprožili danes vseh petdeset	A
Tako je bila rešena kraljeva hči hudiča in	kmet	je dobil zopet čuda bogastva.Ako ga ni zapravil	A
vzpenjal in bíl, kakor bi ga bilo sram, da mu gleda	kmet	v čeljusti, no, moral se je vdati silnim Črževim	A
je bil semenj, pa vidi kup buč. Zraven stoji	kmet	in jih prodaja. Butalec ostrmi: »Oha, kakšna	A
Kolikšno bo šele drevo, ki jih rodi!« Misli	kmet,	da se mož norčuje, pa mu odgovori: »Kaj se vam	A
Butalah, dajte, prodajte mi jih par!« Pa se	kmet	ni dal prositi in je prodal par in je izbral	A
Dalmacija, je zadovoljno živel na majhni domačiji	kmet	Lovro Jović. Imel je ‒ oproščena bodi beseda	A
pljunil in dejal, da »ves svet smrdi po dreku«.	Kmet	je kmet in beseda mu je robata. Ali je svoj	A
dejal, da »ves svet smrdi po dreku«. Kmet je	kmet	in beseda mu je robata. Ali je svoj izrek takoj	A
ako Bog dá, ni brez koristne morale. Tisti	kmet,	ki so mi o njem pripovedovali, je bil imovit	A
stran 37 . / Ako pa imaš novcev odveč kakor moj	kmet,	pa lahko ti in údri iz njega le dva! Pa se je	A
le dva! Pa se je zgodilo in je imoviti moj	kmet	nasamaril osla in se pripravil na pot. Zakliče	A
kažipot!« ‒ in se ni dalo ukazu kar nič upirati.	Kmet	je obrnil osla in ga zapodil domov, sam pa je	A
meso ‒ tako rekoč svinja. Gnala da sta svinjo	kmet	in kmetica na semenj, da jo prodata: spredaj	A
S palico ji pomagaj naprej!« Reče	kmet:	»Pusti jo, baba, ti ne veš!Svinja je politiš	A
danes pa še manjša nego običajno ‒ o, naj vidi	kmet,	s kom mu je opraviti!Odgovarjala pa je ljudomilo	A
nego vsi ostali vkupe ‒ bila je pač mestna,	kmet	pa je grčav ‒ in je čakala, kdaj privleče oče	A
jih je z uničujočimi bliski iz svojih oči. Ali	kmet	je kmet ‒ kaj se meni kmet za poglede, ko se	A
uničujočimi bliski iz svojih oči. Ali kmet je	kmet	‒ kaj se meni kmet za poglede, ko se ga niti	A
iz svojih oči. Ali kmet je kmet ‒ kaj se meni	kmet	za poglede, ko se ga niti ne prime, če mu v	A
kakor zdajle. Za njim je prihajal po cesti	kmet	in gnal pred seboj troje živinčet, pa je težko	A
do drugega. Tonček je čakal, da ga prehiti	kmet	z živino. Kmet je z glasnim hej in oha prignal	A
Tonček je čakal, da ga prehiti kmet z živino.	Kmet	je z glasnim hej in oha prignal mimo pa je ogovoril	A
Tonček. »Pojdi, greva skupaj!« ga je pozval	kmet.	»Bo krajši čas.	A
čisto odveč na svetu. »Glej,« mu je pravil	kmet,	»tista dimasta je najbolj muhava, ne more mimo	A
vol, in jih je tako pametno ocenjeval, da je	kmet	rekel: »Ti pa nisi mestna srajca!« Tončku je	A
»Takegale bi koj vzel v službo,« je rekel	kmet.	»Obleko bi ti napravljal, škornje in čevlje in	A
Pred krčmo sta se ustavila.	Kmet	je privezal živino, s Tončkom sta stopila v	A
»Še dve uri imava do Ljubljane,« je rekel	kmet.	»Nikamor se ne mudi,« je odgovoril krčmar,	A
je izgubilo iz misli, kar je bilo in kar bo.	Kmet	mu je privoščil kozarec vina, vino mu je zlezlo	A
prstom na Tončka in vprašal kmeta: »Ali je vaš?«	Kmet	je šegavo pogledal dečka: »Kaj?To je fant!	A
se je zganil, nehote se je stisnil h kmetu,	kmet	ga je postrani pogledal. Orožnik na pragu se	A
proti kmetu. Tonček je trepetal po vsem životu,	kmet	je ravnodušno pil. Orožnik je vprašal: »Ob kateri	A
»Hvala!« je rekel orožnik in šel.	Kmet	je plačal, odvezala sta živino in jo gnala naprej	A
Molčala sta, dokler nista prišla iz vasi	Kmet	je postrani pogledoval mladega spremljevalca	A
dimko na pravo pot. »Fant,« je izpregovoril	kmet,	»ti nimaš dobre vesti!Bal si se žandarja.	A
pogledal, to je bila tvoja sreča,« je nadaljeval	kmet,	»meni si se pa smilil, da bi te gonil vklenjenega	A
dimko in poslušal nauke, ki mu jih je delil	kmet.	Tako sta prispela do Viča pred Ljubljano.	A
prispela do Viča pred Ljubljano. Mračno je bilo in	kmet	je postavil živino v hlev. Fantu je dal tri	A
ne bi bil našel morja, da ga ni s seboj vzel	kmet	okoličan, ki je vozil na trg pridelke. Zdaj	A
Čemu bi ga silili v drug poklic! Naj pa postane	kmet,	teta tako nanj misli, da mu zapusti domačijo	A
so trepetali, da bo gorenjsko kraljico vzel	kmet.	Res bi je bilo škoda!	A
lojtre (v šoli se jim pravi lestvenice) vzel	kmet,	vprežena je imel dva konja, toda se je vajetni	A
jako žal, kajti mu je naprej peš kazala pot.	Kmet	pa je dejal: »Mili Bože, i na tom daru ti hvala	A
Jaz sem se mu smejal, pa mi je rekel, da sem	kmet.	Reci, kar hočeš, sem kmet: kmet sem in kmet	A
je rekel, da sem kmet. Reci, kar hočeš, sem	kmet:	kmet sem in kmet bom.V Ameriko sem prišel po	A
rekel, da sem kmet. Reci, kar hočeš, sem kmet:	kmet	sem in kmet bom.V Ameriko sem prišel po denar	A
kmet. Reci, kar hočeš, sem kmet: kmet sem in	kmet	bom.V Ameriko sem prišel po denar, ne po gosposke	A
svojega sina k nemškemu kmetu v Korotan, nemški	kmet	pa svojega fanta na Gorenjsko k slovenskemu	A
učil v nemški družini tujega jezika. Nemški	kmet	ga je določil za ovčarja.Nekaj dni se fant ni	A
Pastir pa v joku: »Na prod ga je nesel.« ‒ Nemški	kmet	ga ne ume in zategnjeno vpraša: »Boos (kaj)	A
Za celo leto je bilo dogovorjeno.	Kmet	ga ne bo pustil pred letom.« Stric je prav sodil	A
tu zagrebimo!« Tako je ukazal hlapcu največji	kmet	v vasi in še dodal: »Po klavca naj hitro kdo	A
si nabere drugo potrebno znanje, bo izvrsten	kmet,	toda le tedaj, če bo zemljo ljubil. S tem sem	A
lotijo v celih ograbkih zorečega prosa, jim	kmet	postavi za strašilo v njivo s slamo natlačenega	A
Vse je kazno, da si mešetar,« ga je vprašal	kmet	Jurač. »Iz Petelinje vasi.	A
taka, mešetar sem!« se je odmaknil na klopi	kmet	Zguba od Svetega Urha. Hudobin je prisedel k	A
. / stran 49 . / KVARTOPIRČEV SIN Živel je	kmet,	ki je bil kvartopirec.Kar je skupil, vse je	A
pritisnili posojevalci nanj in terjali denar.	Kmet	je žalosten hodil po polju in premišljeval,	A
tisto iskat.« »Čez trideset let šele?« se je	kmet	še bolj čudil. »Nič prej!«	A
»Nič prej!« . / . / stran 50 . / Zadolženi	kmet	kvartopirec je pomislil: Kje že bom čez trideset	A
udariva?« mu je molil roko prijazni gospod.	Kmet	je udaril, gospod mu je nabrenkal denarja, da	A
poplačal vse dolgove in še ostalo bi mu. Ko se je	kmet,	vesel kupčije, komaj dvakrat prestopil po ozarah	A
igri je dobival. Ni še preteklo leto, dobi	kmet	sinčka.Še malo ga nista z ženo pričakovala.	A
tri drevesa; dva gabra in kar lepo bukev.«	Kmet	Jurij mu odkritosrčno odgovori: »Težko boš verjel	A
in bil vesel svoje strehe nad glavo, veliki	kmet	pa je imel izvrstnega in pridnega dninarja.	A
. / . / stran 84 . / Izgubljena lopata	Kmet	Jernač se je napotil v trg, kjer je bila davkarija	A
»Bog se usmili,« je polslišno zaječal sivi	kmet	iz ozadja, Jančar s Kozjega hriba. »Huda bo	A
po dva, vsak proti svoji vasi. Tisti sivi	kmet	‒ Jančar s Kozjega hriba ‒ je šel kar sam navkreber	A
»Prej te pa ni nihče videl. Smrdiš,	kmet,	so ti rekli in se te ognili.« »Pod zaporo!«	A
za železo ne za smrdljivec, za nobeno reč. ‚	Kmet,	plačaj, če hočeš imeti’, to je bila cena, ki	A
kakor so hoteli. Le čakajte, danes jo bo pa	kmet	navijal.« Ženske so hvalile Klandro in ji obetale	A
imata prav, Hana pa tudi. Kaj bi se ubijala kot	kmet	od zore do noči, ko ima pa mlin pod kapom.Viš	A
Vse je nad kmetom.	Kmet	vleci in garaj noč in dan, potem ti pa pulijo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani