nova beseda iz Slovenije
vrata kaže: »Ven!« Zadaj se prikaže gospodar, | kmet | Solar; zadrega in strah se mu vidita na obrazu | A |
vidita na obrazu. »Gospod doktor ... « poskuša | kmet | govoriti. Sedaj je Lisec vedel, kar je precej | A |
solzami in s trpljenjem. Moj oče je bil bogat | kmet, | bogat po tukajšnjih razmerah, a jaz sem medicino | A |
pregovor: rustica natura tenet sua jura ‒ ali: | kmet | ostane kmet, čeprav do poldne spi. Tako sem | A |
rustica natura tenet sua jura ‒ ali: kmet ostane | kmet, | čeprav do poldne spi. Tako sem bil kmalu v boljših | A |
noter v hišo sta šla, ona in pa star dedec, | kmet. | Ne vem, če je oče njen ali ka-li. | A |
obstane in pazljivo ogleduje čudne podobe. | Kmet | je majhen mož, precej prileten, čedno, pa bolj | A |
telovadci,« odgovori Tirtelj vesel, da ga je | kmet | sam ogovoril. »Komedijantje? Glejte no! | A |
stati. »Kje se pa ti nagci vidijo?« vpraša | kmet. | Božidar mu razloži kje in kako. | A |
dohtar in da ne išče pri njem nobenega dobička. | Kmet | pa je neveren, z glavo odkimuje in smeje se | A |
»Ali bi me potlej rada imela, če postanem | kmet? | « Dekle se zasmeje. | A |
drugo sonce bo sijalo. In na polju je novi | kmet | vse obsejal po bukvah, delal po zapisanih pravilih | A |
nadalje sam pri hiši. Najbolj priden in delaven | kmet | je bil v celi vasi.Delal je dan na dan ko črna | A |
niso poznali. Razložil je svoji nevesti, da je | kmet | brez dolga, da ima dobro zemljišče itd.; tako | A |
menda vsi gosposki ljudje, kateri menijo, da | kmet | ni človek.« »Pusti zdaj svojo togoto nad gospodo | A |
piskala okrog nizkih streh po slovenski deželi. | Kmet | je, bojé se zime in snega, zadnje poljske pridelke | A |
jutro dobil majhno pisemce, katero mu je mlad | kmet | prinesel.Hitro je spoznal, da so to črte znane | A |
skalo postavljenih, imela je največjo oblast. | Kmet | ji je bil bolj hlapec ko prost človek.Nevednost | A |
Hudobni ljudje so to brez vere in Boga,« reče | kmet, | ki je držal motiko; »sam Bog nas varuj in mati | A |
Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali | kmet, | tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le | A |
. / . / stran 13 . / Pri tem imenu starejši | kmet | naglo pokonci skoči in se ozre okrog in okrog | A |
bil nam odkazal.« Oba se napotita, starejši | kmet | po eni, Martin po drugi stezi. Poslednji ni | A |
kmečkega cesarja. Oče njegov, bogat, svoboden | kmet, | je bil dal njega in njegovega brata v neki klošter | A |
dati temu nepokornemu ljudstvu za večne čase. | Kmet | je trdovratnejši in upornejši, če bolje ravnamo | A |
Njegov oče je bil sicer tudi precèj imovit | kmet | v sosednji vasi, ali razdeliti je moral svoje | A |
kaznovati zaradi »zakotnega pisarstva«; pa noben | kmet | ni hotel proti njemu pričati - in sodstvo, četudi | A |
daj zdravje, ko ste mi dobro storili,« reče | kmet | in spravlja novce. Pa Anton te zahvale | A |
Pojdite mi v kraj z gospostvom! Moj oče je bil | kmet | in moj zet bo kmet; kdor poleg česa drugega | A |
gospostvom! Moj oče je bil kmet in moj zet bo | kmet; | kdor poleg česa drugega prinese najprvo trdno | A |
postaje na Poljskem smo imeli na kmetih. Vsak | kmet | je dobil celo kompanijo na stanovanje.Toda terjati | A |
Močno zbolim tisto noč. | Kmet | me je rad imel, ker sem mu hišo izpraznil francoskih | A |
Drugo jutro ne morem vstati. | Kmet | je imel usmiljenje z menoj.Razdelim svoje premoženje | A |
mi um in pamet za nekaj časa prešla. Litovski | kmet | požene svoja mala konja in drčali smo po sanincu | A |
kakor pri nas nekateri . / . / stran 67 . / | kmet | trpi, zato ker delajo vse polagoma in po lepem | A |
Kranjci, sosebno Dolenjci, popijó. Kadar je sedel | kmet | k vinu, ne pusti ga z lepo.Z mladih let te močne | A |
ognil se drugemu? Pri vsem tem pa, da slovenski | kmet | rad vino pije in rad zanj dá, vendar popolnoma | A |
»Umor braniti je vsak dolžen,« reče drugi | kmet. | »Ven z leblajtarji!« kričal je tretji in ob | A |
»Bog in sveta pomagalka, ob vino sem!« reče | kmet | in hitro teče v kočo, obuje čevlje in kožuh | A |
stran 53 . / Ha, ha, še gosposko sem nadelal; | kmet | jo bo tožil, da so mu hram zažgali, in biriči | A |
klical bom z Gregorčičem: ‚Gorje ti, ubogi | kmet, | gorje!’« »Pustiva ga v miru, gospod notar,« | A |
državni blagajnici ali ‒ cesarju, kakor pravi naš | kmet. | In erar se je res pobrinil za to dediščino. | A |
vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden | kmet. | »Torej meni nič več?« dejala je mati še enkrat | A |
o najslabšem, molčali so vsi stanovi in tudi | kmet | sam ‒ saj morda ni čital spisa mojega ali pa | A |
zanemarjenega in, kakor Albert pripoveduje, ima tu vsak | kmet | svojo puško v podstrešju skrito!« »No, tako | A |
Glede duševnih zmožnosti in glede olike nemški | kmet | presega vendar silno tukajšnjega slovenskega | A |
praviš ‒ vojake? ‒ Kakove?« oglasi se pivec | kmet, | ki je baš tak ogel belega kruha v usta nesel | A |
pest debela. »Kaj bode vojska?« vpraša drugi | kmet. | »Zavoljo kuge ‒ živinske! | A |
»Kakšne kuge in katere?« pravi zopet prvi | kmet. | »Saj je ni kuge; pri nas že ne; ‒ če kako tele | A |
Žerinje sem, v grad.« »Kaj vraga?« začudi se | kmet. | »Že sinoči je grajski pastir pri meni glažek | A |
ali se dobro godi tej gospodi,« meni drugi | kmet. | »Baštè! | A |
zaspalo.« »Zato, ker je to gospoda,« pristavi en | kmet, | »ko bi bil nas eden dolževan, ej ‒‒« | A |
vedno okovi kmetskega rojstva, kmetske krvi. | Kmet | ostane kmet, tudi ako se slučajno izobrazi, | A |
kmetskega rojstva, kmetske krvi. Kmet ostane | kmet, | tudi ako se slučajno izobrazi,« reče zaničljivo | A |
davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja.« | Kmet | ne premišljuje dolgo in tudi Bujan ni premišljeval | A |
to je poezija ‒ tudi ne samo filistrska. In | kmet, | največji realist po poklicu svojem ‒ ravno tako | A |
ime!« deje ponosno, kakršen je naš gorenjski | kmet. | 3 Burni časi so bili tedaj na Kranjskem | A |
No, Jurij, ali ne boš pil?« Ogovorjeni, mlad | kmet, | segel je po kozarcu. »Pa od kod je bil oni gospod | A |
Št. Ožbolta je bil prisedel k njima, imovit | kmet, | ki je jel na široko razkladati, da je bil pri | A |
bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni | kmet, | ondi siva razvalina gradu, katerega je dal postaviti | A |
veljave jim ni bilo med narodom. V lice se jim je | kmet | klanjal in hvalil njih dobrotnost; za hrbtom | A |
modroslovja podobna učenosti, po kateri vaš | kmet | vreme prerokuje ...Ta modrijan trdi, da mora človeštvo | A |
bilo več njega svobodna lastnina. Ostal je | kmet | po imenu in bil končno rob po pomenu.Kdor tedaj | A |
je bil teptan in zaničevana brezpravna para, | kmet, | tako je bil zaničevan slovenski jezik: jezik | A |
korenin starega poganstva iz narodovih src. | Kmet | je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje | A |
boje; in te krvave boje je moral bojevati ubogi | kmet, | kakor mu je bilo zapovedano.Danes se je sekal | A |
poskušal in tudi skoraj ni mogel poskušati. Zakaj | kmet | je bil še vedno rob in brez šol; brez graščakovega | A |
smel iti v šole ali k meščanskemu rokodelstvu. | Kmet | bi ne bil čital, ker ni znal; graščak ali meščan | A |
glavami graščakov vendar spoznanje, da je tudi | kmet | nekakov človek.Odpravilo se je vsaj osebno nevoljstv | A |
oba kmeta na Obrnah, seveda nemški: »Wo ein?« | Kmet, | ki je že takrat bil toliko praktičen, da je | A |
in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod: | kmet, | da, tisti kmet, ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena | A |
njem najsvobodnejši gospod: kmet, da, tisti | kmet, | ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena sila, in ki | A |
zemlja, ji Grm pove na uho, da bo odslej vsak | kmet, | ki ima celo kmetijo in ženo staro nad štirideset | A |
takega ne bomo počeli, ker vemo, da ne smemo! | Kmet | bo potrpel in pretrpel. Graščine bodo razpadle | A |
bodo razpadle in fužinska kladiva utihnila; naš | kmet | pa bo še vedno nosil dolge škornje in irhaste | A |
gospod ni Bohinjec in molze manj krav nego mali | kmet. | Babica ni bila tako črtežna proti domačemu župniku | A |
užitnina. Oče Rok je ponižno povedal, da je ubog | kmet | in da nima na vozu drugega nego deset funtov | A |
drogom mnoge stvari, ki so ga jako zanimale. | Kmet | se izgovarja, da so mu te nepotrebne reči domače | A |
potrebuje povoja. Moj pas samo kaže, da sem cel | kmet, | zemljak!« »Zato ni bilo treba pasu; saj vam | A |
treba pasu; saj vam že na obrazu berem, da ste | kmet, | cel in ves.« »Vi že, ker ste bistra glava! | A |
od polkmeta ali kočarja?« »Da, celo potraten | kmet | ste, ker vozite s seboj tisti težki medičarski | A |
Štenge proti domu. V pivski sobi ga nagovori | kmet | Trinos, edini Bohinjec, z malomarnim pozdravom | A |
vračaj s sramoto! Trinos je bil dokaj trden | kmet | v Spodnji dolini bohinjski. Hišni priimek »pri | A |
mora biti kobila že ob osmih v hlevu, da bo | kmet | ob desetih na nji otipal, da je nakrmljena in | A |
bolj je bil gospod vljuden, tem bolj je bil | kmet | nezaupen in niti premaknil se ni od skednja | A |
nekaj piše: »Malo bo dela in ne bo zastonj.« | Kmet | se popraska za ušesom in jeclja: »Bi že bilo | A |
pisarja v Bohinju, ga pripeljite s seboj.« | Kmet | se je obrnil sredi dvorišča nazaj, gospod je | A |
zarohnel: »Izprijen dijak ni bil nikoli dober | kmet. | Katera poštena ženska se bo omožila s kmetom | A |
studencu v Štengah, ni bil berač Cvajarček, ampak | kmet | Trinos.« Toliko da sem to izgovoril, zakliče | A |
je bilo dokazano, da v Štengah leži Trinos. | Kmet | na Nomenju je bil o tem popolnoma prepričan | A |
in da pride stoprav na sveti večer domov. | Kmet | z Nomenja je poslal človeka na Trinosov dom | A |
Hrvatje. Razloček je samo ta, da tam doli govore | kmet | in gospoda eden in isti jezik. V Bohinju in | A |
pritožbe. Sodba se bo razglasila po Bohinju in | kmet | bo bolj nego kdaj verjel, da je mlademu Bohinjcu | A |
vsemi človeškimi razmerami. Meni bolj ugaja | kmet, | ki je zadovoljen, nego človek, ki ni zadovoljen | A |
vsakemu človeku. Rekli ste ravnokar, da naš | kmet | nima časa in sposobnosti, da bi sam odgajal | A |
in povrh še pohujšuje svoje sošolce? Torej | kmet | svojega otroka precej dobro odgoji in mu vcepi | A |
nasmehne in obljubi ostati. »Kdo pa ste?« vpraša | kmet. | »Iz Bohinja niste, ker govorite tako učeno, da | A |
učenejši od gospoda Grma. Pa brez zamere!« pristavi | kmet, | ozrši se na Grma. Grm in jaz sva se zasmejala | A |
človeško dejanje?« »Prav ste jo rekli,« se oglasi | kmet | za plotom.»Zapomnite si, gospod Grm, kako so | A |
torej vse slabo in potratno; vaš starodavni | kmet | je domače platno in sukno, maslo in sir izdeloval | A |
»Prav ste rekli, učeni gospod!« se oglasi | kmet | izza kamene ograje.»Novih potreb je preveč; | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |