kmet (801-900)

vrata kaže: »Ven!« Zadaj se prikaže gospodar,	kmet	Solar; zadrega in strah se mu vidita na obrazu	A
vidita na obrazu. »Gospod doktor ... « poskuša	kmet	govoriti. Sedaj je Lisec vedel, kar je precej	A
solzami in s trpljenjem. Moj oče je bil bogat	kmet,	bogat po tukajšnjih razmerah, a jaz sem medicino	A
pregovor: rustica natura tenet sua jura ‒ ali:	kmet	ostane kmet, čeprav do poldne spi. Tako sem	A
rustica natura tenet sua jura ‒ ali: kmet ostane	kmet,	čeprav do poldne spi. Tako sem bil kmalu v boljših	A
noter v hišo sta šla, ona in pa star dedec,	kmet.	Ne vem, če je oče njen ali ka-li.	A
obstane in pazljivo ogleduje čudne podobe.	Kmet	je majhen mož, precej prileten, čedno, pa bolj	A
telovadci,« odgovori Tirtelj vesel, da ga je	kmet	sam ogovoril. »Komedijantje? Glejte no!	A
stati. »Kje se pa ti nagci vidijo?« vpraša	kmet.	Božidar mu razloži kje in kako.	A
dohtar in da ne išče pri njem nobenega dobička.	Kmet	pa je neveren, z glavo odkimuje in smeje se	A
»Ali bi me potlej rada imela, če postanem	kmet?	« Dekle se zasmeje.	A
drugo sonce bo sijalo. In na polju je novi	kmet	vse obsejal po bukvah, delal po zapisanih pravilih	A
nadalje sam pri hiši. Najbolj priden in delaven	kmet	je bil v celi vasi.Delal je dan na dan ko črna	A
niso poznali. Razložil je svoji nevesti, da je	kmet	brez dolga, da ima dobro zemljišče itd.; tako	A
menda vsi gosposki ljudje, kateri menijo, da	kmet	ni človek.« »Pusti zdaj svojo togoto nad gospodo	A
piskala okrog nizkih streh po slovenski deželi.	Kmet	je, bojé se zime in snega, zadnje poljske pridelke	A
jutro dobil majhno pisemce, katero mu je mlad	kmet	prinesel.Hitro je spoznal, da so to črte znane	A
skalo postavljenih, imela je največjo oblast.	Kmet	ji je bil bolj hlapec ko prost človek.Nevednost	A
Hudobni ljudje so to brez vere in Boga,« reče	kmet,	ki je držal motiko; »sam Bog nas varuj in mati	A
Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali	kmet,	tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le	A
. / . / stran 13 . / Pri tem imenu starejši	kmet	naglo pokonci skoči in se ozre okrog in okrog	A
bil nam odkazal.« Oba se napotita, starejši	kmet	po eni, Martin po drugi stezi. Poslednji ni	A
kmečkega cesarja. Oče njegov, bogat, svoboden	kmet,	je bil dal njega in njegovega brata v neki klošter	A
dati temu nepokornemu ljudstvu za večne čase.	Kmet	je trdovratnejši in upornejši, če bolje ravnamo	A
Njegov oče je bil sicer tudi precèj imovit	kmet	v sosednji vasi, ali razdeliti je moral svoje	A
kaznovati zaradi »zakotnega pisarstva«; pa noben	kmet	ni hotel proti njemu pričati - in sodstvo, četudi	A
daj zdravje, ko ste mi dobro storili,« reče	kmet	in spravlja novce. Pa Anton te zahvale	A
Pojdite mi v kraj z gospostvom! Moj oče je bil	kmet	in moj zet bo kmet; kdor poleg česa drugega	A
gospostvom! Moj oče je bil kmet in moj zet bo	kmet;	kdor poleg česa drugega prinese najprvo trdno	A
postaje na Poljskem smo imeli na kmetih. Vsak	kmet	je dobil celo kompanijo na stanovanje.Toda terjati	A
Močno zbolim tisto noč.	Kmet	me je rad imel, ker sem mu hišo izpraznil francoskih	A
Drugo jutro ne morem vstati.	Kmet	je imel usmiljenje z menoj.Razdelim svoje premoženje	A
mi um in pamet za nekaj časa prešla. Litovski	kmet	požene svoja mala konja in drčali smo po sanincu	A
kakor pri nas nekateri . / . / stran 67 . /	kmet	trpi, zato ker delajo vse polagoma in po lepem	A
Kranjci, sosebno Dolenjci, popijó. Kadar je sedel	kmet	k vinu, ne pusti ga z lepo.Z mladih let te močne	A
ognil se drugemu? Pri vsem tem pa, da slovenski	kmet	rad vino pije in rad zanj dá, vendar popolnoma	A
»Umor braniti je vsak dolžen,« reče drugi	kmet.	»Ven z leblajtarji!« kričal je tretji in ob	A
»Bog in sveta pomagalka, ob vino sem!« reče	kmet	in hitro teče v kočo, obuje čevlje in kožuh	A
stran 53 . / Ha, ha, še gosposko sem nadelal;	kmet	jo bo tožil, da so mu hram zažgali, in biriči	A
klical bom z Gregorčičem: ‚Gorje ti, ubogi	kmet,	gorje!’« »Pustiva ga v miru, gospod notar,«	A
državni blagajnici ali ‒ cesarju, kakor pravi naš	kmet.	In erar se je res pobrinil za to dediščino.	A
vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden	kmet.	»Torej meni nič več?« dejala je mati še enkrat	A
o najslabšem, molčali so vsi stanovi in tudi	kmet	sam ‒ saj morda ni čital spisa mojega ali pa	A
zanemarjenega in, kakor Albert pripoveduje, ima tu vsak	kmet	svojo puško v podstrešju skrito!« »No, tako	A
Glede duševnih zmožnosti in glede olike nemški	kmet	presega vendar silno tukajšnjega slovenskega	A
praviš ‒ vojake? ‒ Kakove?« oglasi se pivec	kmet,	ki je baš tak ogel belega kruha v usta nesel	A
pest debela. »Kaj bode vojska?« vpraša drugi	kmet.	»Zavoljo kuge ‒ živinske!	A
»Kakšne kuge in katere?« pravi zopet prvi	kmet.	»Saj je ni kuge; pri nas že ne; ‒ če kako tele	A
Žerinje sem, v grad.« »Kaj vraga?« začudi se	kmet.	»Že sinoči je grajski pastir pri meni glažek	A
ali se dobro godi tej gospodi,« meni drugi	kmet.	»Baštè!	A
zaspalo.« »Zato, ker je to gospoda,« pristavi en	kmet,	»ko bi bil nas eden dolževan, ej ‒‒«	A
vedno okovi kmetskega rojstva, kmetske krvi.	Kmet	ostane kmet, tudi ako se slučajno izobrazi,	A
kmetskega rojstva, kmetske krvi. Kmet ostane	kmet,	tudi ako se slučajno izobrazi,« reče zaničljivo	A
davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja.«	Kmet	ne premišljuje dolgo in tudi Bujan ni premišljeval	A
to je poezija ‒ tudi ne samo filistrska. In	kmet,	največji realist po poklicu svojem ‒ ravno tako	A
ime!« deje ponosno, kakršen je naš gorenjski	kmet.	3 Burni časi so bili tedaj na Kranjskem	A
No, Jurij, ali ne boš pil?« Ogovorjeni, mlad	kmet,	segel je po kozarcu. »Pa od kod je bil oni gospod	A
Št. Ožbolta je bil prisedel k njima, imovit	kmet,	ki je jel na široko razkladati, da je bil pri	A
bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni	kmet,	ondi siva razvalina gradu, katerega je dal postaviti	A
veljave jim ni bilo med narodom. V lice se jim je	kmet	klanjal in hvalil njih dobrotnost; za hrbtom	A
modroslovja podobna učenosti, po kateri vaš	kmet	vreme prerokuje ...Ta modrijan trdi, da mora človeštvo	A
bilo več njega svobodna lastnina. Ostal je	kmet	po imenu in bil končno rob po pomenu.Kdor tedaj	A
je bil teptan in zaničevana brezpravna para,	kmet,	tako je bil zaničevan slovenski jezik: jezik	A
korenin starega poganstva iz narodovih src.	Kmet	je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje	A
boje; in te krvave boje je moral bojevati ubogi	kmet,	kakor mu je bilo zapovedano.Danes se je sekal	A
poskušal in tudi skoraj ni mogel poskušati. Zakaj	kmet	je bil še vedno rob in brez šol; brez graščakovega	A
smel iti v šole ali k meščanskemu rokodelstvu.	Kmet	bi ne bil čital, ker ni znal; graščak ali meščan	A
glavami graščakov vendar spoznanje, da je tudi	kmet	nekakov človek.Odpravilo se je vsaj osebno nevoljstv	A
oba kmeta na Obrnah, seveda nemški: »Wo ein?«	Kmet,	ki je že takrat bil toliko praktičen, da je	A
in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod:	kmet,	da, tisti kmet, ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena	A
njem najsvobodnejši gospod: kmet, da, tisti	kmet,	ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena sila, in ki	A
zemlja, ji Grm pove na uho, da bo odslej vsak	kmet,	ki ima celo kmetijo in ženo staro nad štirideset	A
takega ne bomo počeli, ker vemo, da ne smemo!	Kmet	bo potrpel in pretrpel. Graščine bodo razpadle	A
bodo razpadle in fužinska kladiva utihnila; naš	kmet	pa bo še vedno nosil dolge škornje in irhaste	A
gospod ni Bohinjec in molze manj krav nego mali	kmet.	Babica ni bila tako črtežna proti domačemu župniku	A
užitnina. Oče Rok je ponižno povedal, da je ubog	kmet	in da nima na vozu drugega nego deset funtov	A
drogom mnoge stvari, ki so ga jako zanimale.	Kmet	se izgovarja, da so mu te nepotrebne reči domače	A
potrebuje povoja. Moj pas samo kaže, da sem cel	kmet,	zemljak!« »Zato ni bilo treba pasu; saj vam	A
treba pasu; saj vam že na obrazu berem, da ste	kmet,	cel in ves.« »Vi že, ker ste bistra glava!	A
od polkmeta ali kočarja?« »Da, celo potraten	kmet	ste, ker vozite s seboj tisti težki medičarski	A
Štenge proti domu. V pivski sobi ga nagovori	kmet	Trinos, edini Bohinjec, z malomarnim pozdravom	A
vračaj s sramoto! Trinos je bil dokaj trden	kmet	v Spodnji dolini bohinjski. Hišni priimek »pri	A
mora biti kobila že ob osmih v hlevu, da bo	kmet	ob desetih na nji otipal, da je nakrmljena in	A
bolj je bil gospod vljuden, tem bolj je bil	kmet	nezaupen in niti premaknil se ni od skednja	A
nekaj piše: »Malo bo dela in ne bo zastonj.«	Kmet	se popraska za ušesom in jeclja: »Bi že bilo	A
pisarja v Bohinju, ga pripeljite s seboj.«	Kmet	se je obrnil sredi dvorišča nazaj, gospod je	A
zarohnel: »Izprijen dijak ni bil nikoli dober	kmet.	Katera poštena ženska se bo omožila s kmetom	A
studencu v Štengah, ni bil berač Cvajarček, ampak	kmet	Trinos.« Toliko da sem to izgovoril, zakliče	A
je bilo dokazano, da v Štengah leži Trinos.	Kmet	na Nomenju je bil o tem popolnoma prepričan	A
in da pride stoprav na sveti večer domov.	Kmet	z Nomenja je poslal človeka na Trinosov dom	A
Hrvatje. Razloček je samo ta, da tam doli govore	kmet	in gospoda eden in isti jezik. V Bohinju in	A
pritožbe. Sodba se bo razglasila po Bohinju in	kmet	bo bolj nego kdaj verjel, da je mlademu Bohinjcu	A
vsemi človeškimi razmerami. Meni bolj ugaja	kmet,	ki je zadovoljen, nego človek, ki ni zadovoljen	A
vsakemu človeku. Rekli ste ravnokar, da naš	kmet	nima časa in sposobnosti, da bi sam odgajal	A
in povrh še pohujšuje svoje sošolce? Torej	kmet	svojega otroka precej dobro odgoji in mu vcepi	A
nasmehne in obljubi ostati. »Kdo pa ste?« vpraša	kmet.	»Iz Bohinja niste, ker govorite tako učeno, da	A
učenejši od gospoda Grma. Pa brez zamere!« pristavi	kmet,	ozrši se na Grma. Grm in jaz sva se zasmejala	A
človeško dejanje?« »Prav ste jo rekli,« se oglasi	kmet	za plotom.»Zapomnite si, gospod Grm, kako so	A
torej vse slabo in potratno; vaš starodavni	kmet	je domače platno in sukno, maslo in sir izdeloval	A
»Prav ste rekli, učeni gospod!« se oglasi	kmet	izza kamene ograje.»Novih potreb je preveč;	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani