nova beseda iz Slovenije

kmet (801-900)


vrata kaže: »Ven!« Zadaj se prikaže gospodar,      kmet      Solar; zadrega in strah se mu vidita na obrazu  A
vidita na obrazu. »Gospod doktor ... « poskuša      kmet      govoriti. Sedaj je Lisec vedel, kar je precej  A
solzami in s trpljenjem. Moj oče je bil bogat      kmet,      bogat po tukajšnjih razmerah, a jaz sem medicino  A
pregovor: rustica natura tenet sua jura ‒ ali:      kmet      ostane kmet, čeprav do poldne spi. Tako sem  A
rustica natura tenet sua jura ‒ ali: kmet ostane      kmet,      čeprav do poldne spi. Tako sem bil kmalu v boljših  A
noter v hišo sta šla, ona in pa star dedec,      kmet.      Ne vem, če je oče njen ali ka-li.   A
obstane in pazljivo ogleduje čudne podobe.      Kmet      je majhen mož, precej prileten, čedno, pa bolj  A
telovadci,« odgovori Tirtelj vesel, da ga je      kmet      sam ogovoril. »Komedijantje? Glejte no!  A
stati. »Kje se pa ti nagci vidijo?« vpraša      kmet.      Božidar mu razloži kje in kako.   A
dohtar in da ne išče pri njem nobenega dobička.      Kmet      pa je neveren, z glavo odkimuje in smeje se  A
»Ali bi me potlej rada imela, če postanem      kmet?     « Dekle se zasmeje.   A
drugo sonce bo sijalo. In na polju je novi      kmet      vse obsejal po bukvah, delal po zapisanih pravilih  A
nadalje sam pri hiši. Najbolj priden in delaven      kmet      je bil v celi vasi.Delal je dan na dan ko črna  A
niso poznali. Razložil je svoji nevesti, da je      kmet      brez dolga, da ima dobro zemljišče itd.; tako  A
menda vsi gosposki ljudje, kateri menijo, da      kmet      ni človek.« »Pusti zdaj svojo togoto nad gospodo  A
piskala okrog nizkih streh po slovenski deželi.      Kmet      je, bojé se zime in snega, zadnje poljske pridelke  A
jutro dobil majhno pisemce, katero mu je mlad      kmet      prinesel.Hitro je spoznal, da so to črte znane  A
skalo postavljenih, imela je največjo oblast.      Kmet      ji je bil bolj hlapec ko prost človek.Nevednost  A
Hudobni ljudje so to brez vere in Boga,« reče      kmet,      ki je držal motiko; »sam Bog nas varuj in mati  A
Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali      kmet,      tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le  A
. / . / stran 13 . / Pri tem imenu starejši      kmet      naglo pokonci skoči in se ozre okrog in okrog  A
bil nam odkazal.« Oba se napotita, starejši      kmet      po eni, Martin po drugi stezi. Poslednji ni  A
kmečkega cesarja. Oče njegov, bogat, svoboden      kmet,      je bil dal njega in njegovega brata v neki klošter  A
dati temu nepokornemu ljudstvu za večne čase.      Kmet      je trdovratnejši in upornejši, če bolje ravnamo  A
Njegov oče je bil sicer tudi precèj imovit      kmet      v sosednji vasi, ali razdeliti je moral svoje  A
kaznovati zaradi »zakotnega pisarstva«; pa noben      kmet      ni hotel proti njemu pričati - in sodstvo, četudi  A
daj zdravje, ko ste mi dobro storili,« reče      kmet      in spravlja novce. Pa Anton te zahvale  A
Pojdite mi v kraj z gospostvom! Moj oče je bil      kmet      in moj zet bo kmet; kdor poleg česa drugega  A
gospostvom! Moj oče je bil kmet in moj zet bo      kmet;      kdor poleg česa drugega prinese najprvo trdno  A
postaje na Poljskem smo imeli na kmetih. Vsak      kmet      je dobil celo kompanijo na stanovanje.Toda terjati  A
Močno zbolim tisto noč.      Kmet      me je rad imel, ker sem mu hišo izpraznil francoskih  A
Drugo jutro ne morem vstati.      Kmet      je imel usmiljenje z menoj.Razdelim svoje premoženje  A
mi um in pamet za nekaj časa prešla. Litovski      kmet      požene svoja mala konja in drčali smo po sanincu  A
kakor pri nas nekateri . / . / stran 67 . /      kmet      trpi, zato ker delajo vse polagoma in po lepem  A
Kranjci, sosebno Dolenjci, popijó. Kadar je sedel      kmet      k vinu, ne pusti ga z lepo.Z mladih let te močne  A
ognil se drugemu? Pri vsem tem pa, da slovenski      kmet      rad vino pije in rad zanj dá, vendar popolnoma  A
»Umor braniti je vsak dolžen,« reče drugi      kmet.      »Ven z leblajtarji!« kričal je tretji in ob  A
»Bog in sveta pomagalka, ob vino sem!« reče      kmet      in hitro teče v kočo, obuje čevlje in kožuh  A
stran 53 . / Ha, ha, še gosposko sem nadelal;      kmet      jo bo tožil, da so mu hram zažgali, in biriči  A
klical bom z Gregorčičem: ‚Gorje ti, ubogi      kmet,      gorje!’« »Pustiva ga v miru, gospod notar,«  A
državni blagajnici ali ‒ cesarju, kakor pravi naš      kmet.      In erar se je res pobrinil za to dediščino.  A
vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden      kmet.      »Torej meni nič več?« dejala je mati še enkrat  A
o najslabšem, molčali so vsi stanovi in tudi      kmet      sam ‒ saj morda ni čital spisa mojega ali pa  A
zanemarjenega in, kakor Albert pripoveduje, ima tu vsak      kmet      svojo puško v podstrešju skrito!« »No, tako  A
Glede duševnih zmožnosti in glede olike nemški      kmet      presega vendar silno tukajšnjega slovenskega  A
praviš ‒ vojake? ‒ Kakove?« oglasi se pivec      kmet,      ki je baš tak ogel belega kruha v usta nesel  A
pest debela. »Kaj bode vojska?« vpraša drugi      kmet.      »Zavoljo kuge ‒ živinske!  A
»Kakšne kuge in katere?« pravi zopet prvi      kmet.     »Saj je ni kuge; pri nas že ne; ‒ če kako tele  A
Žerinje sem, v grad.« »Kaj vraga?« začudi se      kmet.      »Že sinoči je grajski pastir pri meni glažek  A
ali se dobro godi tej gospodi,« meni drugi      kmet.      »Baštè!  A
zaspalo.« »Zato, ker je to gospoda,« pristavi en      kmet,      »ko bi bil nas eden dolževan, ej ‒‒«   A
vedno okovi kmetskega rojstva, kmetske krvi.      Kmet      ostane kmet, tudi ako se slučajno izobrazi,  A
kmetskega rojstva, kmetske krvi. Kmet ostane      kmet,      tudi ako se slučajno izobrazi,« reče zaničljivo  A
davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja.«      Kmet      ne premišljuje dolgo in tudi Bujan ni premišljeval  A
to je poezija ‒ tudi ne samo filistrska. In      kmet,      največji realist po poklicu svojem ‒ ravno tako  A
ime!« deje ponosno, kakršen je naš gorenjski      kmet.      3 Burni časi so bili tedaj na Kranjskem  A
No, Jurij, ali ne boš pil?« Ogovorjeni, mlad      kmet,      segel je po kozarcu. »Pa od kod je bil oni gospod  A
Št. Ožbolta je bil prisedel k njima, imovit      kmet,      ki je jel na široko razkladati, da je bil pri  A
bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni      kmet,      ondi siva razvalina gradu, katerega je dal postaviti  A
veljave jim ni bilo med narodom. V lice se jim je      kmet      klanjal in hvalil njih dobrotnost; za hrbtom  A
modroslovja podobna učenosti, po kateri vaš      kmet      vreme prerokuje ...Ta modrijan trdi, da mora človeštvo  A
bilo več njega svobodna lastnina. Ostal je      kmet      po imenu in bil končno rob po pomenu.Kdor tedaj  A
je bil teptan in zaničevana brezpravna para,      kmet,      tako je bil zaničevan slovenski jezik: jezik  A
korenin starega poganstva iz narodovih src.      Kmet      je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje  A
boje; in te krvave boje je moral bojevati ubogi      kmet,      kakor mu je bilo zapovedano.Danes se je sekal  A
poskušal in tudi skoraj ni mogel poskušati. Zakaj      kmet      je bil še vedno rob in brez šol; brez graščakovega  A
smel iti v šole ali k meščanskemu rokodelstvu.      Kmet      bi ne bil čital, ker ni znal; graščak ali meščan  A
glavami graščakov vendar spoznanje, da je tudi      kmet      nekakov človek.Odpravilo se je vsaj osebno nevoljstv  A
oba kmeta na Obrnah, seveda nemški: »Wo ein?«      Kmet,      ki je že takrat bil toliko praktičen, da je  A
in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod:      kmet,      da, tisti kmet, ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena  A
njem najsvobodnejši gospod: kmet, da, tisti      kmet,      ki ga ne ukloni, ne zlomi nobena sila, in ki  A
zemlja, ji Grm pove na uho, da bo odslej vsak      kmet,      ki ima celo kmetijo in ženo staro nad štirideset  A
takega ne bomo počeli, ker vemo, da ne smemo!      Kmet      bo potrpel in pretrpel. Graščine bodo razpadle  A
bodo razpadle in fužinska kladiva utihnila; naš      kmet      pa bo še vedno nosil dolge škornje in irhaste  A
gospod ni Bohinjec in molze manj krav nego mali      kmet.      Babica ni bila tako črtežna proti domačemu župniku  A
užitnina. Oče Rok je ponižno povedal, da je ubog      kmet      in da nima na vozu drugega nego deset funtov  A
drogom mnoge stvari, ki so ga jako zanimale.      Kmet      se izgovarja, da so mu te nepotrebne reči domače  A
potrebuje povoja. Moj pas samo kaže, da sem cel      kmet,      zemljak!« »Zato ni bilo treba pasu; saj vam  A
treba pasu; saj vam že na obrazu berem, da ste      kmet,      cel in ves.« »Vi že, ker ste bistra glava!  A
od polkmeta ali kočarja?« »Da, celo potraten      kmet      ste, ker vozite s seboj tisti težki medičarski  A
Štenge proti domu. V pivski sobi ga nagovori      kmet      Trinos, edini Bohinjec, z malomarnim pozdravom  A
vračaj s sramoto! Trinos je bil dokaj trden      kmet      v Spodnji dolini bohinjski. Hišni priimek »pri  A
mora biti kobila že ob osmih v hlevu, da bo      kmet      ob desetih na nji otipal, da je nakrmljena in  A
bolj je bil gospod vljuden, tem bolj je bil      kmet      nezaupen in niti premaknil se ni od skednja  A
nekaj piše: »Malo bo dela in ne bo zastonj.«      Kmet      se popraska za ušesom in jeclja: »Bi že bilo  A
pisarja v Bohinju, ga pripeljite s seboj.«      Kmet      se je obrnil sredi dvorišča nazaj, gospod je  A
zarohnel: »Izprijen dijak ni bil nikoli dober      kmet.     Katera poštena ženska se bo omožila s kmetom  A
studencu v Štengah, ni bil berač Cvajarček, ampak      kmet      Trinos.« Toliko da sem to izgovoril, zakliče  A
je bilo dokazano, da v Štengah leži Trinos.      Kmet      na Nomenju je bil o tem popolnoma prepričan  A
in da pride stoprav na sveti večer domov.      Kmet      z Nomenja je poslal človeka na Trinosov dom  A
Hrvatje. Razloček je samo ta, da tam doli govore      kmet      in gospoda eden in isti jezik. V Bohinju in  A
pritožbe. Sodba se bo razglasila po Bohinju in      kmet      bo bolj nego kdaj verjel, da je mlademu Bohinjcu  A
vsemi človeškimi razmerami. Meni bolj ugaja      kmet,      ki je zadovoljen, nego človek, ki ni zadovoljen  A
vsakemu človeku. Rekli ste ravnokar, da naš      kmet      nima časa in sposobnosti, da bi sam odgajal  A
in povrh še pohujšuje svoje sošolce? Torej      kmet      svojega otroka precej dobro odgoji in mu vcepi  A
nasmehne in obljubi ostati. »Kdo pa ste?« vpraša      kmet.     »Iz Bohinja niste, ker govorite tako učeno, da  A
učenejši od gospoda Grma. Pa brez zamere!« pristavi      kmet,      ozrši se na Grma. Grm in jaz sva se zasmejala  A
človeško dejanje?« »Prav ste jo rekli,« se oglasi      kmet      za plotom.»Zapomnite si, gospod Grm, kako so  A
torej vse slabo in potratno; vaš starodavni      kmet      je domače platno in sukno, maslo in sir izdeloval  A
»Prav ste rekli, učeni gospod!« se oglasi      kmet      izza kamene ograje.»Novih potreb je preveč;  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA