O! Peter bi zdavnaj že rad bil golčal, Z velikoj težavoj je tih bil in molčal (Ker, kdor veliko in rad govorí, Ne misli globôko ‒ izkušnja učí), Beseda mu baš je na konci jezika: Pred njima prikaže se čudna slika! V dnu jarka globôkega, tik pri cesti Kmet ležal je vznak in v nezavesti. »Hè, klada pijana, zmézi se, zmézi!« Zadêre Šentpeter se v sveti jezi; ‒