kmet (901-1.000)

«	Kmet	izza plota glasno prereka: »Iz tega ne bo nič	A
Grmje nekaj zinil v svoji čiribirščini, da je	kmet	kar umolknil in ostrmel nad čudno govorico.	A
dobe pridobimo šest let moške dobe? Bodoči	kmet	se bo naučil umnega gospodarstva.Manj bo oral	A
celo boljši od sedanjega. Tudi tisti kruh bo	kmet	užival v potu svojega obraza; a z manjšimi skrbmi	A
varčen in da ne zaostane za napredkom časa.«	Kmet	nas strmo pogleda in, ko nihče ne spregovori	A
se mu bo še izpodrsnilo,« je ugovarjal star	kmet,	plačal in šel iz krčme. »Naj le gre,« je zaničljivo	A
Rasto ti pa, rasto otroci,« je menil postaven	kmet	iz doline, ki se je mudil na Gontah. »Bo že	A
Lovrač, ali kaj hodijo v šolo?« je zastavil	kmet	iz doline. »Jih sam učim,« je odrezano odgovoril	A
odgovoril oče. »In krščanski nauk?« je vščipnil	kmet	in ga prodirno pogledal.Lovrač mu je odgovoril	A
namlelo,« se je izgovarjal, če je ta ali oni	kmet	pogodrnjal, da je mlinar morda malo pregloboko	A
prikaže?« se je oglasil izza mize Rožanec, star	kmet,	čigar grunt je bil med najtrdnejšimi. Bil je	A
opletalo,« se je oglasil Rekar, najstarejši	kmet	v srenji.»Bog prizanaša, kadar pa udari, zaleže	A
če je došel potem sovražnik, moral je ubogi	kmet	zapustiti dvor in dom; pobegnil je visoko gori	A
med seboj. Prvi izmed njih je izpregovoril	kmet	Strelec. »Glejte, sosedje!« reče svojim	A
Svečah kaže letos na polju prav dobro«, pritrjuje	kmet	Žalnik, iz Sveč doma. In tako se oglašajo	A
so zahtevali židovski in laški oderuhi. Naš	kmet	pa si tedaj ni mogel tako lahko pomagati kakor	A
vse stare pravice, katere je nekdaj užival naš	kmet	na Koroškem. Toda človek obrača, Bog	A
vrat in obadva sta odbežala, preden je čuvaj,	kmet	Strelec, prišel gledat, kdo v kleti govori in	A
lastnih trdnih gradovih. Tako je ostal naš	kmet	osamljen in brez pomoči.Sam se je torej branil	A
branil proti krutemu sovražniku; toda kaj more	kmet,	oborožen le z vilami, tolkačem in poratom, z	A
Kaj nam je torej storiti?	Kmet	se drži svojih starih navad; zakaj bi mi, ki	A
v raznih oblikah, tudi ‒ v oblicah. Uživa te	kmet,	kateremu si časi skoraj edina hrana, in uživa	A
tako, kakor tu pa tam še dandanašnji krese kak	kmet,	ki tobak zažiga.To zastarelo orodje je zvesto	A
gosposkim ženstvom! . / . / stran 177 . /	Kmet	si bil, kmet boš, okoren neolikan, neotesan	A
ženstvom! . / . / stran 177 . / Kmet si bil,	kmet	boš, okoren neolikan, neotesan; jaz sem živel	A
»Čebele!« Mladi	kmet,	ki je bil dobil ta odgovor, ni si mogel kaj	A
takem potu ga je bil tudi zdaj srečal mladi	kmet,	kakor smo videli. »Kaj pa ti, Somrak	A
je stradanje; po mestih, pravi, so siromaki;	kmet	ima vsaj svojo streho in drv pozimi.Jaz ne vem	A
gosposka tako v miru pusti. Pa naj ima ubogi	kmet	kje v hosti gredico tobaka, če je še tako skrit	A
motilo, da ni imela rdečih lic, brez česar si	kmet	sicer ne more misliti prave lepote; orjavela	A
kake četrt ure od grada, da ga vzame premožen	kmet	za malega hlapca.Kmet ga je sicer čudno gledal	A
da ga vzame premožen kmet za malega hlapca.	Kmet	ga je sicer čudno gledal, nič mu ni prav upal	A
tako pošteno je gledalo njegovo oko, da je	kmet	slednjič sklenil, poskušati z njim.Marko ga	A
prosil najprej, da mu dá druge obleke, kar mu je	kmet	rad storil.Preoblečen je bil mladenič precej	A
mladenič precej ves drugačen, tako da je bil	kmet	zadovoljen z njim; a sklenil je vendar, da hoče	A
Bregarjevo Marjanico. Stari Bregar je trden	kmet	in pošten mož, pa kakor mi je rekel sam, ne	A
slast in veselje. Pustega ‘bizgeca’ se boji	kmet	in družina, celo berači ga preklinjajo.Sv. Trije	A
in dopoldne so majali z glavo in govorili: »	Kmet	ni živina, treba ga tlačiti po pameti, ne pa	A
kosilom so se malo premislili in spoznali, da je	kmet	le živina, ki se mora čvrsto krotiti in brzdati	A
pijači pa so svojo misel tako obrnili, da je	kmet	še mnogo hujši od zverine in da je novi davek	A
moj psiček Fidelis, najgrša žival pa dolenjski	kmet?	’On mi neumno odjeclja: ‘	A
Jaz pa mu odgovorim: ‘ Zato, ker dolenjski	kmet	že od daleč smrdi.Če živi človek na deželi in	A
odraslega človeka, če je le moškega spola, naj bo	kmet	ali gospod.Ta slov jo je prestrašil in razkačil	A
v klado in tepen, da se je sam sebi smilil.	Kmet	Zadnjikar je izustil pijan surovo šalo, če bi	A
mi ne bo mogel očitati, da imam trlico. Kak	kmet	bi rekel: Hvala Bogu, da mi je dal tako.	A
prejšnjem življenju, dokler sem bil še menda	kmet	ali kaj.Ali saj sama vidiš, da sem zdaj grof	A
sabo samo tista dva poglavarja, katerih se ni	kmet	nikoli branil - Boga in cesarja.« Tlačani	A
zakaj. Pred letom 1848 je bil krvav trpin samo	kmet,	meščanu pa se ni godila nobena sila.Hiša mu	A
že nekateri čmerikast škric in zagodrnjal: ‘	Kmet	si ne bo opomogel nikoli, ker zatrati vse svoje	A
trpi. Ni to se ne sme pozabiti, da gre pravi	kmet	k Sv. Roku in na vsako božjo pot najprej zaradi	A
sedanjih hudih letih bodo nastopili dobri časi.	Kmet	bo prideloval vsega dovolj in zapihala bo ostra	A
prestopil Mihovo oporoko. Ostal je mesar in prost	kmet	z vso svojo rodbino.Ker mu je blagodatna palica	A
malone pobratila. Permanu, ki je bil ponosen	kmet	stare korenine, se je priljubil Hrovat že zato	A
naše gospode: v graščakih in uradnikih. Naš	kmet	se še slabo zaveda narodnosti in narodnih pravic	A
ne nji ne njemu. On je gospod, ali hoče biti	kmet,	ona je kmetica in bi hotela biti brez dvombe	A
Tukaj ni doma siromaštvo. Pridni	kmet	ne strada ne kruha ne mleka in mesa; bogatí	A
verjeti v toliko darežljivost Metino. Če ima	kmet	tujega človeka rad, mu pomaga z dobrim svetom	A
Na Kranjskem so samo gospoda spačena. Naš	kmet	pa se nauči lahko vsega, če le hoče.Ali to je	A
svetu samo za eno rabo, kakor sveder. Naš	kmet	ga dene stokrat v malho, ker ima glavo za vse	A
iskati okoli. Tako lastnost ima vsak dober	kmet.	Naši gospodarji ne znajo le orati in druga taka	A
druge take reči, katere slovenski in hrvatski	kmet	rad kupuje.S takim blagom je obhodil vso južno	A
veliko težavo petindvajset. S takimi plačili si	kmet	ne pomaga; zamaši z njimi kvečjemu kako vsakdanjo	A
proso je steber kranjske dežele, brez njega	kmet	ni kmet.Modroval sem tako, ker sem slišal modrovati	A
je steber kranjske dežele, brez njega kmet ni	kmet.	Modroval sem tako, ker sem slišal modrovati tako	A
delam škodo. Gnojiti ne zna pri nas noben	kmet.	Enkrat so me vprašali kaplan: ‚Matiček, koliko	A
Možje se hudo motijo. Naš	kmet	že zdavnaj ve, bržkone že od nekdaj, da je mastni	A
je treba zgled posnemati. Tako bi znal tudi	kmet	coprati, ko bi hotel. Kaplan so me večkrat opomnili	A
lahkega opravila. Jaz pa sem jih zavrnil: Kdor je	kmet,	ostani kmet; s težo zmaguje svoj posel, kaj	A
Jaz pa sem jih zavrnil: Kdor je kmet, ostani	kmet;	s težo zmaguje svoj posel, kaj bi še iskal drugih	A
mu rekel, da naj si dobi drugega skupljača.	Kmet	ni ustvarjen za to rabo. Da sem se napotil v	A
jetnika. V enem letu se nauči več nego kak tuj	kmet	v desetih; dirjaje najprej pusti za sabo, če	A
redim lahko veliko živine, od katere ima vsak	kmet	največ dobička.Mogoče tudi, da bi se bil nastanil	A
prenehala kmetiška sužnost in je užival najzadnji	kmet	iste pravice kakor največji gospod.Te vroče	A
všeč njena pobožnost. Oče njen je bil prost	kmet,	ali s svojim bistrim razumom in marljivostjo	A
misli: ‚Nas v mestu ne bo gad pičil ne ujedel,	kmet	pa naj le pogine, če si ne ve pomoči sam, briga	A
tista dolga, suha grdoba, kakor se je bil ubogi	kmet	z njo pogodil. Vsak petek se je napojila in	A
Toneta Jelovščka. Tonetov oče je bil preprost	kmet	v kratki janki in prtenih hlačah.Rodil se je	A
coprnike. Prijatelji so živeli srečno, da noben	kmet	ne tako. Bogastvo jim je raslo, da skoraj sami	A
dejal: ‚To bo slabo za gospodo, ako se bo valjal	kmet	v denarjih, jedel meso in potico in pil starino	A
podali rok in se vzdignili na gospodo cesar,	kmet	in vojak.’Prijatelji so šli v vojsko in se bojevali	A
Hudič ga vpraša, koliko mu je dolžan.	Kmet	pravi: »Nič. Če sem storil kaj dobrega, mi bo	A
gotovo v desetih letih in morebiti še prej.«	Kmet	vzame patent in naredi krčmo.Ker te pravice	A
Povej, če si zadovoljen?«	Kmet	odgovori ves ginjen: »Kako bi mi prelepa tvoja	A
piti, drugače ne tekne. . / . / stran 51 . / ◆	Kmet	ni vina še nikoli podražil, če ne obrodi, ga	A
in predica, kako more gospodar zdelavati! ◆	Kmet	je pridelal, svetniki so pa požrli.(Ta surova	A
◆ Krčmar se redi o žuljih pivcev svojih. ◆	Kmet	seje, krčmar pa žanje. ◆ Krčmar se smeje ‒ pivci	A
poštenim ljudem, ki mi dajo kaj zaslužiti.« ◆	Kmet	žanje na polju, mešetar pa v krčmi. ◆ Svetniki	A
sliši veliko slabega, pa tudi veliko dobrega. ◆	Kmet	ne bere časnikov, novice zve v krčmi. ◆ V krčmah	A
so začeli kvasiti in pisariti, da pije zdaj	kmet	mesto vina žganje, ha, ha, ha!Žganje se pije	A
gnusno pijančevanje narodu.) ◆ V krčmah	kmet	ne vpraša, kakovo je vino, nego po čem je.	A
ne vpraša, kakovo je vino, nego po čem je. ◆	Kmet	pije v krčmi tisto vino, ki je najcenejše, ali	A
ali ni tako neumen, da bi plačeval vodo. ◆	Kmet	zahteva vino, ki je ceno, obenem pa tako, kakor	A
«	Kmet	je položil prst na ustnice in je odgovoril:	A
Njegov oče je bil sicer tudi precej imovit	kmet	v sosednji vasi, a razdeliti je moral svoje	A
stran 17 . \/ V sobo je prišel velik, star	kmet,	s črnimi, visečimi brki.Ni se hotel vsesti,	A
voliči stojijo na cesti.« Kmalu je prišel drugi	kmet	in že pred vrati kričal: »Veste, jaz sem Miha	A
vendar narodnoosvobodilni odbor,« sem odvrnil.	Kmet	je odšel in še pri vratih pomrmral: »Oh, saj	A
srečala kmeta, ki je peljal nabasan voz sena.	Kmet	je kadil viržinko, ustavil konja in vprašal	A
da ne ve, da pa se bo, samo naj še počaka.	Kmet	je nekaj zamrmral in pognal konja.Njegova hčerka	A
rdečesivo obleko, je visoko na senu prepevala: »	Kmet	pravico terja, ali je ne najde...« »Ej, težave	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani