nova beseda iz Slovenije
vdova MONKOF, Tulpenheimov prijatelj JAKA, | župan | MICKA, njegova hči ANŽÈ, Mickin ženin GLAŽEK | A |
ve? TULPENHEIM Meni se zdi ‒ GLAŽEK Oča | župan, | Bog vas sprimi! JAKA Naj se doli usedejo, | A |
bo bolje z županom potegniti. Vaše ime, oča | župan? | JAKA Jaka Zanétovec. GLAŽEK (piše): In | A |
ŠTERNFELDOVKA Ima vse zvedeti! Lahko noč, oča | župan! | Micka, lahko noč! | A |
učiteljica ZDRAVNIK POŠTAR | ŽUPAN | ANKA, županova hči JERMANOVA MATI | A |
tasta si je pa le izbral! Kaj mislite, da je | župan | v svojem srcu naprednjak?Starega škrpeta bi | A |
mežnarja; hudo pokoro! Z verande pridejo: | župan, | zdravnik, nadučitelj KOMAR plane: Kaj | A |
Kaj? | ŽUPAN: | V naši občini so zmagali naprednjaki z enim | A |
Nič; le prijazno mi dovôli, da se smejem. | Župan, | zdravnik in nadučitelj sedé na verandi; Komar | A |
nujnost in ki se ne ustavi nikjer in nikoli! | ŽUPAN: | Naša občina ne odločuje; črna je bila od nekdaj | A |
pameti je bister - bolj bister nego si mislimo! | ŽUPAN: | Da bi se izkazalo. KOMAR: Izkazalo se bo | A |
Če bi ne pogledali na pošto? | ŽUPAN: | Rekel je poštar, da pride sam! ZDRAVNIK: | A |
glasom NADUČITELJ: Ako prav premislimo ... | ŽUPAN: | Če natanko preudarimo ... KOMAR: Volja narodova | A |
bilo ... da bi sodili ... ko je narod sodil ... | ŽUPAN: | Narod je zdrav in pošten. KOMAR: On že vé | A |
postavil, da mu kažemo pota ... sam je gledal ... | ŽUPAN: | Njegov blagor ... pa še volja njegova ... NADUČITELJ | A |
nisem razbojnik! Na pragu v ozadju se prikaže | župan, | v suknjo ogrnjen, klobuk na glavi, roke na hrbtu | A |
tiho smeje JERMAN: Pozdravljeni, gospod | župan! | ŽUPAN smejé, počasi: Veliko vas je, bratcev | A |
smeje JERMAN: Pozdravljeni, gospod župan! | ŽUPAN | smejé, počasi: Veliko vas je, bratcev!Se | A |
olepšavanje resnice. Zdaj sede tam notri: gospod | župan, | gospod davkar, gospod učitelj in tako dalje | A |
Prejšnja. B r o š. A n a BROŠ: Gospod Ruda, | župan | je doli.Vzprejmite ga vljudno, prosim vas. | A |
izvira nezavedno iz polne ženske nature. | ŽUPAN | je častivreden, debel in rdeč rodoljub; tudi | A |
štacunar, cerkovnik, županja, ekspeditorica itd. | Župan | stoji Vsi so ogorčeni in delajo hude | A |
DACAR: Hudó čudna reč! | ŽUPAN: | Ti pa kar molči, gobezdalo dacarsko, ki sámo | A |
DACAR zacmoká: Zdaj pa k ženski! | ŽUPAN | ga ošvrkne s hudim pogledom: Saj vém, nakáza | A |
DACAR: Hudó čudna reč! | ŽUPAN: | Zdaj pa nastane vprašanje, ljubi moji: kako | A |
DACAR vzdigne roko: Prisežem! | ŽUPAN: | Čemú pa ti vzdiguješ dolgo svojo roko, nečistost | A |
Séde. ŠTACUNAR: Pa recimo, da bodi | župan | predsednik. VSI: Župan bodi predsednik! | A |
Pa recimo, da bodi župan predsednik. VSI: | Župan | bodi predsednik! DACAR: Kdo bo blagajnik | A |
bi človek govoril, če bi vedel kako in kaj. | ŽUPAN: | Pravijo, da je lepa. ŽUPANJA: Kdo pravi? | A |
EKSPEDITORICA: Greh ni bil nikoli lep. | ŽUPAN: | Zato pa smo poslali učitelja Šviligoja... DACAR | A |
DACAR: Zakaj njega? . / . / stran 72 . / | ŽUPAN: | Vém, da bi te gnale tja skomine, nesnaga...Poslali | A |
VSI ogorčeni: Nesnaga! | ŽUPAN: | Ne samó nedolžen, tudi star je že učitelj Šviligoj | A |
bi bili tja poslali, ki imá jezik razvozlan. | ŽUPAN: | Še prezgodaj boš prišel do nečistih misli!... | A |
DACAR: Ampak šepa! | ŽUPAN: | Ti šepaš na duši in na vesti!...Vaš služabnik | A |
DACAR: Po tvojih grehih, cerkovnik! | ŽUPAN | voha: Tudi meni se zdi, da je zasmrdelo!Po | A |
ŽUPANJA županu: Kam gledaš? | ŽUPAN: | Kam bi gledal?Nikamor ne gledam! | A |
in šepáje vrne k peči... . / . / stran 76 . / | ŽUPAN: | Vse od konca do kraja si moral pregledati in | A |
UČITELJ povesi glavo: Ukažite, pa se povrnem! | ŽUPAN: | Nikamor se ne boš zdaj vračal...Kam pa ti, nesnaga | A |
dacarja CERKOVNIK: Zvoníti sem pozabil! | ŽUPAN: | Polnóč boš zvonil? NOTAR: Še pismo bi pisal | A |
NOTAR: Še pismo bi pisal! | ŽUPAN: | Ponoči boš tožil? ŠTACUNAR: Pa malo na spréhod | A |
ŠTACUNAR: Pa malo na spréhod! | ŽUPAN: | Ob uri strahov?...Ogorčen in prestrašen: Stojte | A |
je bil obrnil k peči ter se stiska v kot. | ŽUPAN: | Tudi vi se pokrižajte, cenjeni Konkordat! | A |
UČITELJ: Čuden smrad! | ŽUPAN | Zlodeju: Tako pa se pokrižajte v mislih!... | A |
ZLODEJ kislo: Zaščegetalo me je v ušesu. | ŽUPAN: | Ljubi moji, o tistem nadvse čudnem jutru se | A |
Kaj bi o tistem! | ŽUPAN: | Sklenili smo takrat: dvoje je grešnikov v dolini | A |
Pa kaj bi o tistem? | ŽUPAN: | Kakor se mi je davi sanjalo, pa ni bilo Mojzesa | A |
ZLODEJ prestrašen: Kdo? | ŽUPAN: | Sam zlodej, cenjeni Konkordat!Čemú ste se ustrašili | A |
imá kopita... stara laž!... . / . / stran 78 . / | ŽUPAN: | Kopito, mislim, da je imel; ampak to ni poglavitna | A |
NOTAR: Že dobro. | Župan | je predsednik!Zbogom! | A |
Takisto. | ŽUPAN: | Stojte, rodoljubi!Kdo bo tajnik? | A |
Ta visoka čast, ki ste mi jo izkazali... | ŽUPAN: | Stojte!Nikamor!... | A |
ŽUPANJA: Kakšno nit? | ŽUPAN: | Dolgo nit prinesi, Katrica!Dolgo in čvrsto nit | A |
UČITELJ: Kaj bi z nitjo? | ŽUPAN: | Čednost bomo privézali, čednost!Županja se | A |
ZLODEJ: Kdo? | ŽUPAN: | Zlodej, cenjeni Konkordat!...Ampak, ljubi moji | A |
CERKOVNIK: Kdo bo njega čuval? | ŽUPAN: | On je nedolžen!- | A |
glave povešene ČETRTI PRIZOR | Župan, | županja in zlodej ŽUPAN se zgrudi na | A |
ČETRTI PRIZOR Župan, županja in zlodej | ŽUPAN | se zgrudi na stol ves bolan: Moj Bog, pohujšanje | A |
ZLODEJ takisto: Tudi jaz sem slab. | ŽUPAN | ženi: Prinesi brinjevca.Županja v izbo. | A |
Županja prinese brinjevca. | ŽUPAN | in ZLODEJ točita in vzdigneta kozarce. | A |
ŽUPAN in ZLODEJ točita in vzdigneta kozarce. | ŽUPAN: | Čednost te doline! ZLODEJ: Nedolžnost njena | A |
dolgem dušku kar iz njé, dokler je ne izprazni. | ŽUPAN: | Ali ti je slabo, učenjak? ZLODEJ: Zaspan | A |
tlá in takoj zasmrči. . / . / stran 80 . / | ŽUPAN | vstane, slovesno: Gospod Konkordat, če je | A |
ŽUPANJA odpre duri: Ali boš ali ne? | ŽUPAN: | Bom! ŽUPANJA zapre duri. | A |
ŽUPANJA zapre duri. | ŽUPAN | si slači suknjo, odpenja naramnice: Hudó je | A |
Francoskega... ŽUPANJA odpre duri: Ali boš? | ŽUPAN | obupan: Bom! ŽUPANJA zapre duri. | A |
ŽUPANJA zapre duri. | ŽUPAN: | Tak upihnimo v božjem imenu!Gre zaklepat duri | A |
pogleda, ter se sključi, kakor je bil | ŽUPAN | trepetaje: Mene nikar! PETER stopica proti | A |
Plane mu z obema rokama okoli vratú. | ŽUPAN | povesi roké, stoji v objemu neskončno osupel | A |
Nekrščansko zatajenega? | ŽUPAN | v jokavi zadregi: Ampak kako? PETER omahne | A |
Kaj pa kričiš, s kom pa kričiš, muha pijana? | ŽUPAN | ves prestrašen: Tak tiho govori, tak nikar | A |
Zdaj pa napraviva! | ŽUPAN | ves zgrožen: Človek - ne vprašam te, kdo da | A |
PETER odskoči neskončno osupel: Oče! | ŽUPAN: | Tak ne kriči! ZLODEJ zašepeče izpod mize | A |
PETER se okrene: Jezik! | ŽUPAN | v hudi zadregi, plah: S kom pa si govoril | A |
kar je treba ukreniti, zakaj mudi se mi! | ŽUPAN | trepetaje: Kje so pisma? PETER: Kaj ste | A |
cerkev, stopim v krčmo... . / . / stran 82 . / | ŽUPAN | v silni grozi: Ne takisto!Ne takisto! | A |
PETER: In razodenem, kakor je bilo nekoč. | ŽUPAN: | Usmili se, o Bog, spokornega grešnika!- Koliko | A |
Sto forintov. | ŽUPAN | odskoči, naglas: Kaj? ŽUPANJA iz izbe | A |
ŽUPANJA iz izbe: Ali bo že mir, ali ga ne bo? | ŽUPAN | ves ubit: Tak tiho, tak tiho vsaj!...Stopi | A |
rogoviliš in pijančuješ in ne prideš, ko te čakam? | ŽUPAN | se obrne ves preplašen proti Petru in pritisne | A |
ŽUPANJA: V izbo! | Župan | zbeži v izbo. ŠESTI PRIZOR | A |
PETER se vzdrami, glasneje: Sto forintov! | ŽUPAN | iz izbe: Kdo kriči tam? ŽUPANJA: Ták tiho | A |
roke in jo pogleda milo. . / . / stran 86 . / | ŽUPAN | iz izbe: Ali bo mir, ali ga ne bo! ŽUPANJA | A |
ŠESTI PRIZOR Prejšnji in ž u p a n | ŽUPAN | pride in ugleda ob durih dacarja: O! DACAR | A |
DACAR: O! | ŽUPAN: | Kaj pa ti tukaj, dacar? DACAR: Jaz? | A |
ugasnila, pa sem prišel malo ognja prosit... | ŽUPAN: | Od kedaj pa kadiš pipo in v teh krajih in opolnoči | A |
opolnoči? DACAR: Kaj je tudi tebi ugasnila, | župan? | PETER: Poberi se! | A |
PRIZOR Prejšnji brez dacarja PETER: | Župan, | kako stopi spodoben človek v tujo izbo? ŽUPAN | A |
Župan, kako stopi spodoben človek v tujo izbo? | ŽUPAN | se odkrije in pokloni: Pozabil sem, ker sem | A |
Še dolga je vrsta! | ŽUPAN | zavzdihne globoko, potegne iz suknje: Še to | A |
Da pogine na cesti tvoj mladi, nedolžni sin? | ŽUPAN: | Kaj sin!Kaj sin! | A |
Kako je? | ŽUPAN: | Nič nisem rekel.Ampak dacar, štacunar, cerkovnik | A |
PETER : Kaj ? | ŽUPAN | plah: ... so pošteni ljudje!... Zaječi ves upognjen | A |
Sédi, jokavost! | ŽUPAN | séde: Kaj še?O, bodi milosten! | A |
JACINTA: Milosten bodi! | ŽUPAN: | Zahvaljena, priprošnjíca! PETER: Jacinta | A |
prazen in osamljen Balížev grad v gozdiču? | ŽUPAN: | Ampak straši tam! JACINTA: In straši tudi | A |
in kupčijo; z notarjem pridi in s pričami! | ŽUPAN | obnemogel: Kaj bi?Kakor ukazuje, pa storim | A |
PETER: Poljubi! | ŽUPAN | poklekne: Ozri se stran, dolina šentflorjanska | A |
silno prestrašen krik gospé županje - | župan | stopi jadrno proti durim ŽUPAN: Čegav | A |
O! župan stopi jadrno proti durim | ŽUPAN: | Čegav je bil glas?Joj meni! | A |
PETI PRIZOR Prejšnji; | župan | pride, z njim županja in ekspeditorica, | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |