nova beseda iz Slovenije
kadar nam domóvje bode prósto zapustite dom | vejevje | gósto priletite k nam, na béli dan -- | A |
gole, koščene roké razpenja in krči temno | vejevje. | V oči skelí zrak težak in suh, na prsa | A |
gole, koščene roké razpénja in krči temno | vejevje. | V očí skelí zrak težák in suh, na prsa | A |
čustvovanje bilo je tvoje in za majhen čas ‒ kot hrast | vejevje | svoje sanje množil sem in razprezal jaz. Sto | A |
nam upanja polno je novo življenje, ‒ čez golo | vejevje | zefir gre plašan, a že čuti v njem bujno zelenje | A |
klopmi. Nad mizami in preko vhoda razpleteno | vejevje | dveh veličastnih starih murv.Za hišo in na obeh | A |
/ skalo. Zavlekel se je podnjo in na mokro | vejevje. | Globoko je sopel. | A |
privezana ob klopi in so kot kakšno okleščeno | vejevje | štrlela v zrak. Tako je šlo po dvajset ur brez | A |
Drug za drugim se vlečejo po deblu in skozi | vejevje | na drugo stran, tu je prehod, niže spodaj se | A |
hodita ob reki, a ločje je vse gostejše, obrežno | vejevje | tolče po konjih in po njiju, zato razjahata | A |
Prijetno seveda ni vleči izpod snega zmrzlo | vejevje, | in večkrat so ležali okrog mrzle peči, da se | A |
usuje težek sneg Juriju po ramah, in upognjeno | vejevje | se strme spet nad njim.Na dnu šumlja studenec | A |
zasledovalca. Završalo je suho robidovje, krcalo je | vejevje, | neka teža je telebnila ob tla in se na kratko | A |
slišati iz prsi. Gorjak se je prebil skoz | vejevje | in s Heleno sta se umaknila v odvetrje.Še zgoraj | A |
so solnčni žarki prodirali še dosti nizko med | vejevje, | tvoreč na deblih in na vejah nekako zlato mrežo | A |
slovenskih delavcev, ki je blizu njega klestila | vejevje | podrtih dreves.Vilar je prekobalil hosto, ležečo | A |
mar tej detektivni duši za Konj-planino, za | vejevje | in za Bobojedca zdaj, ko jo kličejo na važnejše | A |
je vladala v mrtvem gozdu; le brstje in suho | vejevje | je hreščalo pod težkimi koraki.In mrak je že | A |
nebosklona, če se je pokazala skozi razšopirjeno | vejevje. | Tam je Bierkopf kazal in razlagal čudovitosti | A |
ženi: ‚Sedi, kamor hočeš, samo ne na ono zeleno | vejevje, | ker tam se ti lahko pripeti nesreča.’Komaj je | A |
zgodilo, da se je plezalec rinil skozi pretesno | vejevje | in so ga veje preveč stisnile.Iz jajc za srajco | A |
ganil. »Ne streljam v negotovost skoz gosto | vejevje! | «Tako so mu povedale moje oči. | A |
na nasprotni strani. Burja je naraščala, vila | vejevje | in vrh bukve, da je bil Jošt kar preplašen in | A |
je iz težkih sanj prebudil, je skozi bukovo | vejevje | pogledal na nebo.Poiskal je z očmi ozvezdje | A |
Jošt se je prebudil ves nesrečen. Toda skozi | vejevje | je usulo na vrh gore že sonce prve žarke.Zazdelo | A |
doma dobro poznal. Prav do njega se je skozi | vejevje | priplazil. »Oh, stric Jošt!« je vzkliknil ves | A |
drvar Jure in začel riti skozi gosto bukovo | vejevje, | da je prišel do Jošta. »No, kako, prijatelj | A |
so te pripele na tla.« Splazil se je skozi | vejevje | in razodel načrt za delo drugima dvema. »Fanta | A |
Prav rahlo in previdno. Slabše | vejevje | nad deblom odbijemo prav previdno s sekirami | A |
proč. Potem so zelo previdno oklestili gosto | vejevje, | ki je zapiralo pot do Jošta.Ta je presrečen | A |
je še nekaj trenutkov, potem se preril skozi | vejevje | do čete. »Jarožir in še pet drugih, vi napadete | A |
ivljenje ...« Grof je umolknil in se zagledal v golo | vejevje, | na katerem so se že grbančili prvi popki, medtem | A |
sta se smejala; kadar je rahel veter razmaknil | vejevje | nad njima, se je zasvetilo v soncu dvoje belih | A |
na tleh; visoko v zrak je strmelo črno, golo | vejevje. | Začutil sem utrujenost, a klopí so bile pokrite | A |
Prelep spomladanski dan je bil. | Vejevje | se je razmikalo v vetru in srebrno bleščeči | A |
da je bil sled bolesti v njegovem srcu. Temno | vejevje | se je razmikalo nad nama in tu tam je zasijala | A |
Šviligoj je videl od daleč, kakó se je stresalo | vejevje | v veselem pričakovanju.Vzel je klobuk, zaklenil | A |
Kostanji so šumeli nad nami in skozi temno | vejevje | se je videlo tu pa tam zamolklo sinje, visoko | A |
tiho, le malo svetlobe je moglo prodreti skozi | vejevje. | In sredi te tišine in teh mirnih senc me je obšla | A |
sence so plavale po pesku. Zdaj pa zdaj se je | vejevje | razgrnilo in z bledega, težkega nebá je posijala | A |
segalo drevje do nebá ter širilo nad vrtom svoje | vejevje, | podobno veličastni črni kupoli. Nikogar še | A |
po svoji volji; človek pa si je dal obrezati | vejevje | in se počuti dobro pri tem, - zakaj odslej je | A |
korakov od grada nista vedela ne kod ne kam. | Vejevje | je zakrivalo nebo in obzorje na vseh straneh | A |
borovcev je z žarkimi venci ovijalo zamolklo | vejevje. | Tak cvet, ki je imel natanko podobo grškega križa | A |
hodile z menoj; ležal sem časih, gledal v visoko | vejevje, | in če je našel rumen žarek pot skozi listje | A |
kaplja. Visoko pad mano se je burno zibalo temno | vejevje, | streha se je odpirala nastežaj ter se zapirala | A |
mirno, svobodno je lila svetloba skozi pusto | vejevje. | Tako je sijalo sonce v to prazno srce -- skozi | A |
sijalo sonce v to prazno srce -- skozi pusto | vejevje, | ki ne bo več poganjalo popkov in mladik. | A |
listjem in mesec je sijal jasno skozi polugolo | vejevje. | Okna postaje so bila temna, samo spodaj se je | A |
rokami. Nad njim je šumelo zeleno listje; skozi | vejevje | se je svetil tu in tam košček jasnega neba | A |
pošumevale nad njim; razmeknilo se je časih | vejevje | in zasvetil se je košček jasnega neba, z zvezdami | A |
prozorna kakor od stekla in skozi debla, skozi | vejevje | je sijala bela podnevna svetloba, kar je bilo | A |
drevesa, se stresel kakor v strahu ter izginil med | vejevje. | Sonce je stalo že nizko na zahodu, četudi je | A |
drevoredu je senca, nepremična in tiha; široko | vejevje | se ne gane. Ona hodi naglo, z drobnimi, lahkimi | A |
vračal pod kostanji proti domu in je sijala skozi | vejevje | večerna zarja na beli pesek, se je povrnila | A |
ptice med drevjem. Še ena, še dve noči, in | vejevje | bo čisto golo.Od juga so prihajali oblaki, a | A |
senco. Helena si je odpela slamnik: skozi temno | vejevje | je en sam tenek žarek trepetaje poljubil njene | A |
gozdni poti, ko je poblesketavala skozi šumeče | vejevje | večerna zarja.Peter je tožil Pavlu o svojih | A |
kostanjem je sedela ženska v beli obleki; skozi | vejevje | se je izlival širok trak svetlobe ravno na njene | A |
pokrajino sije večno sonce, sije skozi košato | vejevje, | tako da se stresa listje v topli blaženosti | A |
roke pod glavo in je gledal v gosto zeleno | vejevje | nad sabo.Le tupatam se je svetilo skozi špranjo | A |
zopet in vedno zopet sinočnji večer ... Košato | vejevje | se pripogiba globoko na belo pot, kakor bi hotelo | A |
reke so se vile po vrtovih, kjer se je šibilo | vejevje | od bogatega sadja.Lev in tiger in druga zverjad | A |
zazibalo stotero cvetje, da se je gibalo tudi | vejevje | in da je ž njega padalo zlato sadje v zeleno | A |
čula sva bučanje, a orjaka nama je zakrivalo | vejevje. | Včasih je zaropotala za njim kokoš, | A |
pritirali pred staro lipo, ki je razprostirala | vejevje | skoraj nad cerkvenim vhodom. Vpili so in kričali | A |
predikant je ležal zapuščen pod staro lipo, katere | vejevje | je pregibal oster jug, ki je jemal s sabo rumeno | A |
gradu Turjaškemu, rase stara bukev, in njeno | vejevje | se razteza čez pot.« »Kaj je s tistim | A |
in burja, če bode brila po dolu, majala bode | vejevje | in ž njim se bode zibalo tja in sèm truplo mrtvega | A |
Obilo je bilo sadja, rumenega in rdečega; | vejevje | se je šibilo pod njim, in po zelenih tratinah | A |
temi besedami je vrgel Tinač robec med zeleno | vejevje. | A tovariš je priskočil ter ga pobral, govoreč | A |
mehkih tratinah sem polegal in gledal skozi | vejevje | do jasnega neba.Ali sem pa hitel po stezah, | A |
kazala mali grob, bil je še tudi tu in njegovo | vejevje | je sililo k tlom pod težo sneženo.Sneg je pokrival | A |
mraza niti ostrega piša, ki je zibal sneženo | vejevje. | Po slabem gozdnem potu se je trudila in ni se | A |
star je že moral biti, ker je vrh kazal suho | vejevje. | Pri tolikem šumu, pri tolikem številu zbranih | A |
bliskalo in grom je bučal. Tu je kazala vrba dolgo | vejevje | iz vode.Pluli so mimo, in starec se je sklonil | A |
tam, kjer iztezajo stari borovci svoje grčavo | vejevje | proti nebu.Ko smo prihajali bliže, spustil se | A |
se je gnala razljučena tolpa. In lomilo se je | vejevje, | kjer si je plašna zver iskala izhoda iz gošče | A |
naložili hlapci ranjenega gospodarja na mehko | vejevje, | na drugo nosilnico pa ubito zver.In ta tožni | A |
in tiho ždela v soparici, ki je tiščala skozi | vejevje | starega hrastja, maščobno kipečega v mlado želodje | A |
se oddahnila in tiho do njega potegnila med | vejevje. | »Po sili sva ga morala vleči na plano, ker ga | A |
Komaj sta zmagovala. Sneg, ki sta ga stepala raz | vejevje, | ju je kar zasipal.Nič zato. | A |
Sonce je zašlo. Na okroglice in na | vejevje | se je začel usipati gramoz.Preden se je zmračilo | A |
prikrita za nizko vzboklino in za zataknjeno | vejevje, | sta opazovala vrvež polnočnih glodalcev na trdini | A |
brest. Dokaj bobrov je hitelo razglodavati | vejevje | krošenj na daljše in kračje rklje.Nekateri so | A |
hitro se je ugreznila skozi skrbno prikrito | vejevje, | nabodla in ni mogla več uiti.Večkrat je niti | A |
stran 216 . / torogega Ovna, je zaveslal pod | vejevje, | ki je viselo nad vodo, se prikril in čakal. | A |
stran 91 . / Mladenka se je prihuljila pod | vejevje | in naglo smuknila k Opreznemu, ki je čepel za | A |
ko je stopal po klancu proti gradu ter skozi | vejevje | visokih kostanjev upiral svoj pogled v majhna | A |
posameznih ovinkov pota se je že videlo skozi gosto | vejevje | gor na belo cerkvico kremensko. | A |
gane, zvezde migljajo tu in tam skozi gosto | vejevje, | v zvoniku stare cerkve pa zaskovika včasih samoten | A |
še v temi svetile, pod nogami se mu je lomilo | vejevje | in ropotalo kamenje. »Obesim se,« je vrelo v | A |
v drevesa, se pogrezal v močvare, zapletal v | vejevje | in brezumno drevil proti domu.Pot se mu je zdela | A |
Zravnal je meje, pocepil drevje, požagal suho | vejevje, | pognojil vrt in z apnom uničil mahovje na obronkih | A |
divjake, pripravljal kopišča in klestil suho | vejevje | z drobnic. Vsako leto je družina narasla, ne | A |
treba toliko truda? In pa čemu smo pobirali | vejevje | po gozdu, kakor bi šivanke iskali?V skládalnici | A |
pa malo. Mož je hodil v hosto pobirat suho | vejevje | in delat butare.Butare je prodajal, s tem je | A |
videle, ker jih je zakrival morda mah ali pa | vejevje. | Šele ko je bila posekana, so se bolj pokazale | A |
klopmi. Nad mizami in preko vhoda razpleteno | vejevje | dveh veličastnih starih murv.Za hišo in na obeh | A |
prižge in vtakne v peč. Suho in razlomljeno | vejevje | meče jezno nanjo in zadeva s koščenim hrbtom | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |