Za plotom je še ležal sneg, pokrit z umazanim prahom; drevje je stalo golo in mirno, svobodno je lila svetloba skozi pusto vejevje. Tako je sijalo sonce v to prazno srce -- skozi pusto vejevje, ki ne bo več poganjalo popkov in mladik.
Tuja je bila luč mojim očem, toda kar sem ugledal, sem spoznal in razločil jasno kakor nikoli poprej.