In dviga in širi se vroče obzorje, na nebu razpaljenem sonce gorí, vsa zemlja potaplja se v démantno morje, v polspanju, utrujena v prahu leží. Tam daleč ječí preperelo drevje, kot gole, koščene roké razpenja in krči temno vejevje. V oči skelí zrak težak in suh, na prsa pada opojni duh razpalih krvavih rož.