nova beseda iz Slovenije

ulicah (8.704)


Papežniki že rohnijo s prižnic, po gostilnah in po      ulicah      zmerjajo moja pomočnika gospoda Tulščaka in  A
razgrajali ... Razbili so krčmo ... potem so po      ulicah      prepevali in kričali ... Vaš sel, sholar Janez  A
JEČAR: Razbili so krčmo, ... potem so po      ulicah      prepevali in kričali ... Študentje ležijo  A
oknu, - nehvaležnica, nesramnica! Naj berači po      ulicah,      kadar jo pahne od sebe. Čita listek.  A
med ljudmí; držita se pod pazduho in begata po      ulicah      ...Kaj hočeta?   A
Nehajta! Knez je strogo prepovedal pobój po      ulicah      veronskih!Tybalt! Mercutio, prijatelj!   A
polja krvavega vlak Pomičejo tožna nosila Po      ulicah      Niških se tam, Spoštljívo množ ranjence gleda  A
naš je kralj!« Ropóče bóben gor in dól Po      ulicah,      ko še nikól: »Le vkup, le vkup, oj Zagreb vès  A
večno ločenje sem zrl, izpremínjanje; hodil po      ulicah:      večna mizerija, sama prozaičnost, sama materija  A
Ljubljane in ki se je potepal po predmestnih      ulicah,      ves blaten in nesrečen, sem ostavil nekjév zakajeni  A
vlažni, dolgočasni jesenski noči po enakomernih      ulicah      neznanega mesta.Ulicam ni konca, križajo se  A
potikal sam in pozabljen po brezkončnih, meglenih      ulicah,      se potika ondod še zmerom, prav takó, kakor  A
grešnika!“ Nedolžen je bil in hodil je po meglenih      ulicah      bolan in ubožen, takó ubožen, da niti grešiti  A
pozabljen, sem blodil po dolgočasnih dunajskih      ulicah,      ali ti si prišla in si pogladila moje razkuštrane  A
prehodim, kakor izgubljenec blodim po teh      ulicah      neštetih in celó po cerkvah svetih: morda  A
Rjave gospe Rjave gospe se leno pasejo po      ulicah.      V zakotju pogleda ždi kontrast zrele polti.  A
Zadovoljno predejo. Na      ulicah      je mir ... Krave nekoliko dlje so same ‒ veliko  A
prepéva kos, Na nebu zarija dan naznanja; Po      ulicah      zgodnji ropoče voz, Izbuja se mesto iz kratkega  A
in trde, kakor je kladiva udar. Šel bom po      ulicah,      pesmi bom svoje kričal, dokler ne omagam. O  A
namakal: mrzle in trde, kaj hočem? Šel bom po      ulicah,      pesmi bom kričal, srca odpiral ljudem, iz njihovih  A
mogoče se je zafrkaval kdo, ko je hitel po      ulicah      osamljen, ali pa sova je živela blizu nas.   A
Moje hrepenenje Moje hrepenenje teka po      ulicah      kot pes, ki je izgubil gospodarja. K vsakemu  A
v kaosu, si želimo samote. Demonstracije na      ulicah      so kakor divje besede gluhonemcev. Sami ne čujemo  A
ljudi z ricinovim oljem. In streli odmevajo po      ulicah.     In zapori so dve desetletji polni.  A
glava in stopali soglasno silili naprej. Po      ulicah,      ki tečejo proti Kanalu, težaki že vlečejo pritlikave  A
prestavili križišča. Ne znajdemo se več na naših      ulicah.      A pogoltneš slino in zagrebeš pesti v življenje  A
in v ovčarskih kočah, zvonkljajo po goriških      ulicah,      sredi Travnika in vrh Sabotina. »Na kolesa!  A
Vzdolž Vipave. In v Gorici tavajo po      ulicah      kakor raztrgane procesije; zidar iz Renč je  A
mi po toliko letih skupnega bivanja na istih      ulicah      in na istem obrežju someščan, pripadnik italijanske  A
spet nadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih      ulicah      in pomolih. Nekega dne se je vzpel kar na skalnati  A
palače, nato je bolj počasi stopal po ozkih      ulicah.     Kakor vlažni hodniki, nad katere je naenkrat  A
zabavala in kópala se boš v morju in hodila po      ulicah      kakor gospodična!’« »In si prišla.«   A
kakor Ciril, a vse dni, vsa leta gre po tržaških      ulicah      in je bojazen o prepadu v njem. »Dvajsetega  A
Kje neki. Gotovo, da je po samotnih nočnih      ulicah      dosti laže kakor čez dan skozi šunder in procesije  A
več. Nobenega ni, sam se potepam po mokrih      ulicah,      maham z rokami, uganjam traparije in se vedem  A
Silil je na morje, potopljeno v noč. Po      ulicah      so valovili ljudje in med njimi so s težkimi  A
njim »Vergatterung!«, se je počasi odpravil po      ulicah.     Deževalo je.  A
učiteljica novih otrok, ‘v delavskem dolu in v temnih      ulicah      in v Josipovcu, kjer je ponižani del mladine  A
važne osebnosti, sprehajajo se po novozgrajenih      ulicah      ter se z resnimi obrazi globoko priklanjajo  A
izlet v mesto. Kolovratijo po najprometnejših      ulicah,      strmijo v izložbe, ogovarjajo ženske, nagajajo  A
smehu se smejem sam. Hodim po živoobljudenih      ulicah,      med lučmi in med temo, med dnevom in med nočjo  A
polju, po kamenitih cestah in po asfaltiranih      ulicah,      ali pa sedi v kavarni, in kjerkoli je, seže  A
Cigaretni ogorki ležijo vsepovsod: na cestah, na      ulicah,      na klancih med poljem, v kavarnah, v pisarnah  A
vsakdanja znanka. Saj hodim te dni po domovih in      ulicah      ter gledam, kako se zbirajo družine, kako se  A
Najdù hodi po cestah. Trdo stopa po      ulicah      tujega mesta.Od sivih sten odmeva njegov korak  A
videl samega sebe, ko se je skrival po ozkih      ulicah      Starega mesta, prenočeval za staro, zapuščeno  A
Tema. Po      ulicah      gore luči.Na temnosivem asfaltu se pletejo odsevi  A
mi, Stane, Tržačani se že tri dni bijejo po      ulicah.     Ponoči so vdrli v mesto naši jurišni bataljoni  A
trobljenjem avtomobilov in z govorjenjem pešcev na      ulicah,      z vsem življenjem, ki se bohoti po pločnikih  A
žgočega vetra, ki se bo zdaj zdaj začel poditi po      ulicah      mesta.Med hišami, nad vročimi pločniki, v tovarniški  A
gostilnah. Mesto z življenjem, ki se preliva po      ulicah,      uradih, trgovinah, z reko pod mostovi, s cviljenjem  A
rdečearmejec, ki ga z bajonetom preganja po      ulicah,      otroci, ki so prej prosili, pa mu zdaj mečejo  A
poldan, ko zrak plameni vse naokrog, po vseh      ulicah,      v vseh prsih s svojo silno težo? Tulil je  A
kdaj se znajde v mehaničnem teku. Po praznih      ulicah      teče, črnih, prežečih, brez oblike in podobe  A
ko ranjeno, zaprto žival me vodijo, reče, po      ulicah      njegovega mesta, to je jasno, in vendar ne more  A
trg. Ljudje so bili pač mrtvi in so ležali na      ulicah      in trgih ali pa so bili živi in so čepeli v  A
kleteh. Živali pa so brez pameti tavale po      ulicah      in med trupli, izpostavljene granatam. Ta prašič  A
granat, ki so za seboj puščale kupe trupel. Na      ulicah.     Zasutih pod ruševinami.   A
Anselmove pesmi. To ni pesem, ki jo danes pojejo po      ulicah      in jo vsi poznajo, saj so jo mnogi med njimi  A
neštetokrat prikliče pred oči, ko čaka v samotnih      ulicah      ali preži nanj v temni veži.Ni časa, da bi se  A
predstavljati, kako se Anselmo cele ure sprehaja po      ulicah      velemesta z nekdanjo Witoldovo zaročenko, ki  A
tukaj se bo spet kot kakšna zamorska žival po      ulicah      vozil.Vso vesoljno zmedo je tisto jutro ob reki  A
ta noč, ko ogleduhi prežijo v krčmah in na      ulicah      na vsako izgovorjeno besedo, na slehernega sumljivega  A
glasovi in vzkliki. Množica, neznanska množica v      ulicah      in trgih, grozdi teles na oknih, balkonih in  A
toliko noči drhtela in trepetala v zraku, po      ulicah,      po poljih, ob reki in v izbah. Pamfleti, zataknjeni  A
razsvetljeno mesto, nešteto svetil ga je ožarjalo, po      ulicah      pa se je še kar naprej premikala in gomazela  A
nenadoma potegnilo v ta blazni vrtinec. Po      ulicah      so tavali zapuščeni otroci.Kapucini so zabijali  A
prvi znak, da nekdo jemlje stvar v roke. Po      ulicah      so se začeli valiti oblaki dima. Okužene hiše  A
pijanih in razjarjenih meščanov razgrajale po      ulicah      in terjale njegovo glavo.Komedijanti in muzikanti  A
naglo sodišče sporočilo svojo odločitev in po      ulicah,      kjer ga bojo, o tem ni dvoma, peljali na vislice  A
polken opazovali zborovanje in veselje na trgu in      ulicah.     Zaman je bila odredba vrhovnega kužnega komisarja  A
Ljudstvo je veseljačilo po gostilnah in      ulicah.     Hudičeva zalega je bila pokončana, pravzaprav  A
trebuhe in kričali, da jim para črevesje. Na      ulicah      so umirali in v skritih prostorih. Proti  A
hiše in ga naloži na samokolnico. Po zavitih      ulicah      starega mesta ga peljejo proti bregu reke, da  A
okrog vojašnic se zbirajo mobiliziranci, po      ulicah      in trgih krožijo skupine moških in vzklikajo  A
vojska. Ne mine veliko časa in na tržaških      ulicah      se znajdejo nove prikazni.Mladi ljudje iz predmestij  A
s še nerazloženo prtljago. Ljudje tečejo po      ulicah,      moški s trakom na rokavu ga potegne v zaklonišče  A
zastrtimi okni stanovanj v mestih, medtem ko po      ulicah      v času policijske ure gluho odmevajo koraki  A
marširajo po dunajskih, graških ali ljubljanskih      ulicah,      kvečjemu pove kaj zanimivega o krivulji, v kateri  A
sosednjih hribih, ni bilo someščanov, ki v ozkih      ulicah      še zadnjič zavpijejo na nemirne otroke, ko je  A
ljubljanske ulice pa ozke. Na ljubljanskih      ulicah      ni bilo ničesar od tistega, po čemer so hrepenele  A
prostranem svetu kakor v ljubljanskih cerkvah ali na      ulicah      med procesijami, med garanjem V turjaških gozdovih  A
močno upijanili ter potem grdo motovilili po      ulicah,     se šalili s hudiči in Judi iz procesije, kakor  A
naenkrat ni bil več tisti fant, ki je begal po      ulicah,      sklanjal oči pred superiorjem v hiši in rektorjem  A
od mladostne moči, tistim so konji dirjali po      ulicah,      da so ljudje odskakovali, vse to je že videl  A
kelmorajnski skrinji. V Landshutu je taval po      ulicah,      dokler ga ni premagala utrujenost.Potrkal je  A
špehom in polnimi sodi piva. S stojnicami na      ulicah,      s plesom in glasbo, z lepimi govori in slavnostno  A
ne samo v krčmi in okrog nje, pač pa tudi po      ulicah      in trgih, s hudimi posledicami tako za mesto  A
vozove, tolkla po vratih in valila pivske sode po      ulicah.     Blizu rotovža, kjer so se stražniki in oboroženi  A
posledicami, očak Tobija se je izgubil nekje v      ulicah      Landshuta.Težko mu je bilo, tudi Tobija je samo  A
bitkah pustili ležati svoje kosti. Taval je po      ulicah,      opoldne je odnehal, v Wittmannovi pivnici je  A
v Kölnu voda visoka trideset čevljev, da po      ulicah      tečejo reke blata, v katerem izginevajo ljudje  A
mimo cerkve svetega Petra in hodil po praznih      ulicah,      mu je skušnjavec nastavil prizor, ki mu je segel  A
začenja dvomiti, ali sploh obstaja. Hodi po      ulicah      in glasno govori v svojem jeziku, da se ljudje  A
talarju in odide v notranjost, Katarina tava po      ulicah,      pritisne na kljuko vrat cerkve Marijinega vnebovzetja  A
strehami mesta se spreletavajo splašeni ptiči, na      ulicah      in trgih temna množica čaka na začetek procesije  A
smo se opotekali skozi park in po samih ozkih      ulicah.     Visoko zgoraj so bila majhna okna, spodaj pa  A
prižgal luči. Šel je ven in hodil brez misli po      ulicah,      da se mu je meglena vlaga lepila na lica, potem  A
s stolom potolkel, ta je ženskam v samotnih      ulicah      torbice trgal, ta je nož v trebuh zarinil, ta  A
vse te strašne trenutke, vse krike v samotnih      ulicah      in na vlažnih stopniščih, rane, ki zazijajo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA