nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nihče se me ne bo več dotikal, govori Katarina predse, ko se vrača v hladno sobo, tudi on ne, ki jo čaka tam, temen in zagledan vase, v svoje odprto brezno; tudi spovedala se ne bom, dokler ne vidim Skrinje... sajzdaj začenja dvomiti, ali sploh obstaja. Hodi po ulicah in glasno govori v svojem jeziku, da se ljudje začudeno ozirajo za njo, glasno in jezno sika predse: Kje je zdaj Zlata skrinja z ostanki svetih treh kraljev? Kje je majhna bazilika, ki sije s svojo lučjo čez krščanski kontinent, kje je njena lepota, da se od nje nasiti, ogreje in razsvetli temna in hladna duša popotnice iz daljnega kraja, kje so zlati preroki na njenih zlatih zidovih, Sodnik sveta s Knjigo življenja, kje je Liber vitae, v kateri je vse zapisano?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani