nova beseda iz Slovenije
ovratnik. Mrzel zimski veter je vzdigal na | ulicah | zrahljani sneg inga je zagnal v izbo, kadar | A |
sejati in žeti spomladi! ... Glej!“ je postal na | ulicah | in sneg se je podil mimo njega.”Vse to bi bil | A |
žalostnih časih hodi človek bolan in zamišljen po | ulicah. | Živci njegovi so utrujeni, a ravno vsled utrujenosti | A |
podobna mrkim velikanom. Milkovič beží po | ulicah. | Težka mu je glava, silno težka. | A |
sonce vzhaja. Pesnik razjaše v postranskih | ulicah, | stopi v neznatno hišo, priveže Pegaza za kljuko | A |
ognjenimi žarki, navadni hrup vstane zopet po | ulicah. | Iz okna se vidi na zaliv, na črne ostanke | A |
njimi. Kmalu stopam po razsvetljenih mestnih | ulicah. | Na dvoriščih lajajo psi, na strehah se derejo | A |
odpeto suknjo, v tenki poletni obleki je hitel po | ulicah | in ni čutil gladú. Postal je pred visoko rdečo | A |
od Boga ustvarjenega človeka ter prodaja po | ulicah | umetelno in lepo izfrizirano skrpucalo iz modnih | A |
je domá v smradljivih kolibah, v predmestnih | ulicah, | po hlevih, kjer umirajo berači in popotniki | A |
nikjer na svetu ni toliko otrok nego v tistih | ulicah. | Tam je bil tvoj dom in moj ... tam doli spí | A |
kanalja!“ Ko se je znočilo, sem se napotil po | ulicah, | da bi dihal zatohli, jetični vzduh svojega doma | A |
ponoči, kadar ni drugega glasu; ali v tistih | ulicah, | ob šumnem mraku, ni smel biti drugačen; radosti | A |
Vstal sem zjutraj zgodaj in sem blodil po | ulicah. | Drugačne so se mi zdele nego prej; kjer je bila | A |
debla šepeče glas, strmé oči. Ko sem šel po | ulicah, | med ljudmí, se mi je zdelo (in še zdaj vem, | A |
- Lahko bi bila šla počasi, roko v roki, po | ulicah; | nihče bi nama ne bil branil. Komaj še verjamem | A |
se je smehljal veselo, ”se lahko podím tod po | ulicah | in nobeden me ne brcne, ker sem že tako mršav | A |
pa se bo še slabo godilo. Zatorej ne hodi po | ulicah, | ne goni se, temveč skrij se in čakaj, da pride | A |
razložil ... ona se ob tistem času zmerom cigani po | ulicah | ...“ Ko sem šel po svoji poti, nisem vedel | A |
tako pobegnem. In ne hodim po svetlih, glasnih | ulicah; | tja se skrijem, kjer je bil nekoč moj temni | A |
nameravam nocoj? Zdaj je ni doma, klati se po | ulicah | in misli, da se povrnem šele pozno v noč.Kadar | A |
Morda se bosta srečala v mestu, nenadoma na | ulicah! | “- Morda se bosta srečala v mestu, oba srečna | A |
in vesela; hodil bo Lojze, morda na večer, po | ulicah, | kjer stoje ob obeh straneh visoka poslopja in | A |
in tudi stanovanje sta našla v Florijanskih | ulicah, | nasproti majhne cerkve, ki je bila podobna samotni | A |
poslovila in Lojze jo je spremljal po dolgih | ulicah | proti kolodvoru.Kakor da bi se bilo sonce omračilo | A |
dá, zakričalo je od daleč: ”Lačen je; hodi po | ulicah | in gleda v izložbe in lačen je ...“ Pritisnila | A |
na lakoto, na stanovanje, kadar je hodil po | ulicah | in ni bilo nikogar, ki bi ga zmerjal in suval | A |
z roko in govoril naglas; tudi med ljudmi na | ulicah | se je časih nenadoma poluglasno zasmejal, prestrašil | A |
živela takrat - vsak večer po dolgih predmestnih | ulicah, | jaz in ti, stopila sva v to vežo, v ono vežo | A |
Šla je z njim, po neznanih krajih, po neznanih | ulicah, | prišla sta v veliko hišo, zmerom po stopnicah | A |
nanj in ni ga bilo. Oči so gledale strahoma po | ulicah | dol, skozi temo; bližali so se koraki in so | A |
V Trstu je hodila dva dni lačna in trudna po | ulicah, | nato je dobila službo.Vedela je, da je blizu | A |
dopoldanskega življenja. Ljudje so hiteli po | ulicah | z rdečimi, zmrzlimi obrazi in zavihanimi ovratniki | A |
drobne kaplje v obraz ... Makarij je hodil po | ulicah | do poznega mraka; naposled je začutil mraz in | A |
sijale v lepi luči. Šla je Metka križem po | ulicah, | velik zaklad je nosila v srcu.Rada bi bila doma | A |
Polharjeva, nekdaj Micka! Tako je hodila po | ulicah | in ob vsakem oglu se je zadel obnjo človek, | A |
malomarno zavezano kravato. Ona je hodila po mestnih | ulicah | s knjigami pod pazduho ... šele ravnokar je oblekla | A |
večer; bili so in ni jih več. Morda še hodijo po | ulicah, | mrtva generacija, sence iz davnine; ampak čas | A |
neskončni Bog! In takrat je šel, romal je po temnih | ulicah | vso noč, zato da bi se obesil ...To perče, to | A |
nezaslužene sladkosti v njegovem srcu. Hodil je po | ulicah, | da bi srečal znanca izza davnih let, da bi ugledal | A |
puščavnik!“ Prijel ga je pod pazduho, romala sta po | ulicah | ter sta krenila v eno izmed tistih krčem, ki | A |
rosila; hiše so stale črne in mrke ob ozkih | ulicah. | Na mostu se je sklonil Grivar preko ograje in | A |
Prijel ga je pod pazduho, vlačil ga je križem po | ulicah | in je govoril vso pot -- sunkoma, zveriženo | A |
In stavim, da si z umazanim obrazom letal po | ulicah | in kričal: Glejte me, kako sem bil čist, pa | A |
lopovi ... Ko bi hodil ob takih urah dalj časa po | ulicah, | bi se zgrudil od utrujenosti.Najneznatnejši | A |
posvetil svojim načrtom, izprehajal se je po | ulicah, | ne da bi se dotaknil kakšnega dela.To so bili | A |
njega. Blodil je dalje, vsekrižem po neznanih | ulicah, | ki so si bile čisto enake.Prišel je do pasú | A |
šestih že se je odpravil od doma in hodil je po | ulicah | z naglimi koraki, kot da bi imel pred sabo določen | A |
iz parka polorumenelo listje ter ga trosil po | ulicah. | Strehe so se še svetile v soncu, ali svetloba | A |
najvišjih stolpih ter izginila na zahod. Ob | ulicah | so se zasvetile medle luči plinovih svetilk | A |
človek na . / . / stran 180 . / velikomestnih | ulicah: | obraz bel in hladen, očí mokre, mirne, trudne | A |
Breme je nosil na svojih ramah in hodil je po | ulicah | kakor pijan, kakor tepen, od poštenih ljudí | A |
Strahovito je in pregrešno, da hodi po velikomestnih | ulicah | stotisoč ljudí, ki bi hoteli delati in nimajo | A |
hoteli delati in nimajo dela, in da hodi po istih | ulicah | stotisoč drugih ljudí, ki so prisiljeni, da | A |
debelo listnico. Stopal je po širokih mestnih | ulicah | ponosen kakor cesar. »Zdaj pa pokusimo | A |
nejasna, črna postava po slabo razsvetljenih | ulicah. | ”Bog vas živi, Dioniz!“ | A |
ni bilo več pristanišča zanjo ... Hodil je po | ulicah | dolg in neroden, klobuk na čelu, rokave in hlače | A |
ni maral dneva in izprehajal se je po očitnih | ulicah | le na večer, ko je stopil lahko v to ali ono | A |
svoje tesne sobe, in blodil je dalje po vlažnih | ulicah. | Vsa okna so bila razsvetljena in izložbe so se | A |
Skrbno zavita in omotana je hitela Ana po | ulicah | proti samostanski cerkvi ... obšel jo je poseben | A |
žensko, svojo ženo namreč, ki se ob tejle uri po | ulicah | potepa, takorekoč iz blata izvlekel, iz jarka | A |
ostavil sobo ter zaklenil vrata za seboj. Po | ulicah | je bilo živahno.Ljudjé so begali sem ter tja | A |
spremljal ob belem dnevu po svetlih mestnih | ulicah; | tudi skozi okno ni več pogledala- bala se je | A |
sva zmerom po samotnih, slabo razsvetljenih | ulicah; | držala sva se tesno objeta in poljubljal sem | A |
neizmerna sreča, neskončno upanje ... Hitel sem po | ulicah, | zaletaval sem se v ljudi, zadeval se z ramo | A |
je ugodno, da hodijo po takih tihih, samotnih | ulicah | dan za dnem zmerom isti ljudje; privadijo se | A |
bil lep večer in sem hodil sam po predmestnih | ulicah; | in takrat, kadar od samih čudovitih sanj nisem | A |
... Pred Božičem sem se izprehajal zvečer po | ulicah. | Mraz je bilo in pomalo je naletaval sneg. | A |
kakor sonce, naše očí so prodirale zidove; po | ulicah | in trgih, po kletéh in podstrešjih smo ga iskali | A |
naposled pa so se naveličali. Potepal sem se po | ulicah, | tudi na polje sem šel in daleč v gozd; časih | A |
od juga do severa. Franc je hodil križem po | ulicah; | burja je segala s prešernimi prsti v njegovo | A |
čudnega z menoj. Okostnik brez življenja romam po | ulicah, | pijem čaj, berem čelo knjige pri luči.Moje življenje | A |
njo, ki je hodila z lahnimi koraki križem po | ulicah. | Hodila je kakor v topli sobi po mehki preprogi | A |
zdi se mi, da bi lahko še vstal, napotil se po | ulicah, | kjer so svetle izložbe, kjer hodijo ljudje v | A |
mesta in hodil je dolgo po sončnih, veselih | ulicah. | Zdelo se mu je, da so mladi in zdravi vsi ljudje | A |
II Blodil je po | ulicah, | stopal je hitro, s sklonjenim životom, zadeval | A |
Severin. ”Zaradi ženske bi jaz ne hodil po teh | ulicah | ... če je kaj prida, bi jo rajši na dom povabil | A |
Slivar je bil praznično vesel. Sonce je sijalo na | ulicah; | gledalo je v sobo izza rulet ter se mu smejalo | A |
so tiste bedasto našemljene barake po naših | ulicah. | Pravijo, da so stanovanja za ljudi, pa so znotraj | A |
zapihal od juga. Hodila sta hitro po mestnih | ulicah | in v par minutah sta dospela v park.Nad belimi | A |
krčilo srce od srda in žalosti. Postal je na | ulicah | ter izpregovoril skoro na glas ”Oni mi je ne | A |
je ni srečal nikoli več; hodil je po drugih | ulicah. | Ko je dovršil obrtno šolo, je šel v službo k | A |
hodil je pol v sanjah po teh velikih šumnih | ulicah. | Na večer je dobil vdrugič dela, zopet v mizarski | A |
dunajskem kolodvoru. Po razsvetljenih, živih | ulicah | je šel v mesto počasi, skoro ni čutil nog: polno | A |
radostjo lepoto obrazov, ki jih je srečaval po | ulicah; | prej se mu je zdelo, kot da hodi neprestano | A |
jih je srečaval Slivar, kadar je hodil po teh | ulicah | na večer, ko so se vračali delavci iz fabrik | A |
notranjem mestu in prvega maja so se valile po teh | ulicah | črne mase navzdol, večji del slabotni, bolehni | A |
v sobo. Na večer sta se vrnila v mesto; po | ulicah | je bilo še svetlo in živahno, niti svetilke | A |
njih temnih oken bolezen in smrt. Tod po teh | ulicah | je hodila zjutraj na delo, zvečer od dela, slabo | A |
ni več sam, tujec med tujimi ljudmi, na tujih | ulicah, | pod tujim soncem. Ali zdaj so se vračale | A |
Bilo je že pozno; malo ljudi je hodilo po | ulicah; | mraz je bilo, da je škripalo pod nogami.Brki | A |
je, stisnil je glavo v ovratnik ter hitel po | ulicah | navzdol.Ali zazdelo se mu je hipoma tako daleč | A |
kadar je zaprl duri za sabo. Ali hodil je po | ulicah | kakor brez namena.Dnevi so bili vroči, ulice | A |
ter se izgubi ... Domačega se je čutil po teh | ulicah, | med temi ljudmi. Beznice, ki je prej zahajal | A |
možganih. Da bi begal po svetlih, prašnih, zadehlih | ulicah | in iskal kruha, in prihajal domov in hodil po | A |
sprehajal ves otožen po tistih dolgih, ozkih | ulicah | v umazanem predmestju, kjer hodi največ umirajočih | A |
bil ostal pomotoma na zemlji in straši zdaj po | ulicah! | In če bi bil v tem sanjarjenju napravil bogve | A |
kartah... Lepa noč je bila, ko sta blodila po | ulicah | Krničar in Jakob.Nebo je bilo čisto blizu, tako | A |
videla Ana zmerom jasneje, kako hodi mati po | ulicah, | v dežju in vetru.Ogrnila si je bila tenko ruto | A |
življenja. Če bi se skrival po tihih stranskih | ulicah, | bi bila pot za polovico daljša; ali navsezadnje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |