nova beseda iz Slovenije

ulicah (301-400)


ovratnik. Mrzel zimski veter je vzdigal na      ulicah      zrahljani sneg inga je zagnal v izbo, kadar  A
sejati in žeti spomladi! ... Glej!“ je postal na      ulicah      in sneg se je podil mimo njega.”Vse to bi bil  A
žalostnih časih hodi človek bolan in zamišljen po      ulicah.     Živci njegovi so utrujeni, a ravno vsled utrujenosti  A
podobna mrkim velikanom. Milkovič beží po      ulicah.     Težka mu je glava, silno težka.   A
sonce vzhaja. Pesnik razjaše v postranskih      ulicah,      stopi v neznatno hišo, priveže Pegaza za kljuko  A
ognjenimi žarki, navadni hrup vstane zopet po      ulicah.      Iz okna se vidi na zaliv, na črne ostanke  A
njimi. Kmalu stopam po razsvetljenih mestnih      ulicah.     Na dvoriščih lajajo psi, na strehah se derejo  A
odpeto suknjo, v tenki poletni obleki je hitel po      ulicah      in ni čutil gladú. Postal je pred visoko rdečo  A
od Boga ustvarjenega človeka ter prodaja po      ulicah      umetelno in lepo izfrizirano skrpucalo iz modnih  A
je domá v smradljivih kolibah, v predmestnih      ulicah,      po hlevih, kjer umirajo berači in popotniki  A
nikjer na svetu ni toliko otrok nego v tistih      ulicah.      Tam je bil tvoj dom in moj ... tam doli spí  A
kanalja!“ Ko se je znočilo, sem se napotil po      ulicah,      da bi dihal zatohli, jetični vzduh svojega doma  A
ponoči, kadar ni drugega glasu; ali v tistih      ulicah,      ob šumnem mraku, ni smel biti drugačen; radosti  A
Vstal sem zjutraj zgodaj in sem blodil po      ulicah.     Drugačne so se mi zdele nego prej; kjer je bila  A
debla šepeče glas, strmé oči. Ko sem šel po      ulicah,      med ljudmí, se mi je zdelo (in še zdaj vem,  A
- Lahko bi bila šla počasi, roko v roki, po      ulicah;      nihče bi nama ne bil branil. Komaj še verjamem  A
se je smehljal veselo, ”se lahko podím tod po      ulicah      in nobeden me ne brcne, ker sem že tako mršav  A
pa se bo še slabo godilo. Zatorej ne hodi po      ulicah,      ne goni se, temveč skrij se in čakaj, da pride  A
razložil ... ona se ob tistem času zmerom cigani po      ulicah      ...“ Ko sem šel po svoji poti, nisem vedel  A
tako pobegnem. In ne hodim po svetlih, glasnih      ulicah;      tja se skrijem, kjer je bil nekoč moj temni  A
nameravam nocoj? Zdaj je ni doma, klati se po      ulicah      in misli, da se povrnem šele pozno v noč.Kadar  A
Morda se bosta srečala v mestu, nenadoma na      ulicah!     “- Morda se bosta srečala v mestu, oba srečna  A
in vesela; hodil bo Lojze, morda na večer, po      ulicah,      kjer stoje ob obeh straneh visoka poslopja in  A
in tudi stanovanje sta našla v Florijanskih      ulicah,      nasproti majhne cerkve, ki je bila podobna samotni  A
poslovila in Lojze jo je spremljal po dolgih      ulicah      proti kolodvoru.Kakor da bi se bilo sonce omračilo  A
dá, zakričalo je od daleč: ”Lačen je; hodi po      ulicah      in gleda v izložbe in lačen je ...“ Pritisnila  A
na lakoto, na stanovanje, kadar je hodil po      ulicah      in ni bilo nikogar, ki bi ga zmerjal in suval  A
z roko in govoril naglas; tudi med ljudmi na      ulicah      se je časih nenadoma poluglasno zasmejal, prestrašil  A
živela takrat - vsak večer po dolgih predmestnih      ulicah,      jaz in ti, stopila sva v to vežo, v ono vežo  A
Šla je z njim, po neznanih krajih, po neznanih      ulicah,      prišla sta v veliko hišo, zmerom po stopnicah  A
nanj in ni ga bilo. Oči so gledale strahoma po      ulicah      dol, skozi temo; bližali so se koraki in so  A
V Trstu je hodila dva dni lačna in trudna po      ulicah,      nato je dobila službo.Vedela je, da je blizu  A
dopoldanskega življenja. Ljudje so hiteli po      ulicah      z rdečimi, zmrzlimi obrazi in zavihanimi ovratniki  A
drobne kaplje v obraz ... Makarij je hodil po      ulicah      do poznega mraka; naposled je začutil mraz in  A
sijale v lepi luči. Šla je Metka križem po      ulicah,      velik zaklad je nosila v srcu.Rada bi bila doma  A
Polharjeva, nekdaj Micka! Tako je hodila po      ulicah      in ob vsakem oglu se je zadel obnjo človek,  A
malomarno zavezano kravato. Ona je hodila po mestnih      ulicah      s knjigami pod pazduho ... šele ravnokar je oblekla  A
večer; bili so in ni jih več. Morda še hodijo po      ulicah,      mrtva generacija, sence iz davnine; ampak čas  A
neskončni Bog! In takrat je šel, romal je po temnih      ulicah      vso noč, zato da bi se obesil ...To perče, to  A
nezaslužene sladkosti v njegovem srcu. Hodil je po      ulicah,      da bi srečal znanca izza davnih let, da bi ugledal  A
puščavnik!“ Prijel ga je pod pazduho, romala sta po      ulicah      ter sta krenila v eno izmed tistih krčem, ki  A
rosila; hiše so stale črne in mrke ob ozkih      ulicah.     Na mostu se je sklonil Grivar preko ograje in  A
Prijel ga je pod pazduho, vlačil ga je križem po      ulicah      in je govoril vso pot -- sunkoma, zveriženo  A
In stavim, da si z umazanim obrazom letal po      ulicah      in kričal: Glejte me, kako sem bil čist, pa  A
lopovi ... Ko bi hodil ob takih urah dalj časa po      ulicah,      bi se zgrudil od utrujenosti.Najneznatnejši  A
posvetil svojim načrtom, izprehajal se je po      ulicah,      ne da bi se dotaknil kakšnega dela.To so bili  A
njega. Blodil je dalje, vsekrižem po neznanih      ulicah,      ki so si bile čisto enake.Prišel je do pasú  A
šestih že se je odpravil od doma in hodil je po      ulicah      z naglimi koraki, kot da bi imel pred sabo določen  A
iz parka polorumenelo listje ter ga trosil po      ulicah.     Strehe so se še svetile v soncu, ali svetloba  A
najvišjih stolpih ter izginila na zahod. Ob      ulicah      so se zasvetile medle luči plinovih svetilk  A
človek na . / . / stran 180 . / velikomestnih      ulicah:      obraz bel in hladen, očí mokre, mirne, trudne  A
Breme je nosil na svojih ramah in hodil je po      ulicah      kakor pijan, kakor tepen, od poštenih ljudí  A
Strahovito je in pregrešno, da hodi po velikomestnih      ulicah      stotisoč ljudí, ki bi hoteli delati in nimajo  A
hoteli delati in nimajo dela, in da hodi po istih      ulicah      stotisoč drugih ljudí, ki so prisiljeni, da  A
debelo listnico. Stopal je po širokih mestnih      ulicah      ponosen kakor cesar. »Zdaj pa pokusimo  A
nejasna, črna postava po slabo razsvetljenih      ulicah.      ”Bog vas živi, Dioniz!“   A
ni bilo več pristanišča zanjo ... Hodil je po      ulicah      dolg in neroden, klobuk na čelu, rokave in hlače  A
ni maral dneva in izprehajal se je po očitnih      ulicah      le na večer, ko je stopil lahko v to ali ono  A
svoje tesne sobe, in blodil je dalje po vlažnih      ulicah.     Vsa okna so bila razsvetljena in izložbe so se  A
Skrbno zavita in omotana je hitela Ana po      ulicah      proti samostanski cerkvi ... obšel jo je poseben  A
žensko, svojo ženo namreč, ki se ob tejle uri po      ulicah      potepa, takorekoč iz blata izvlekel, iz jarka  A
ostavil sobo ter zaklenil vrata za seboj. Po      ulicah      je bilo živahno.Ljudjé so begali sem ter tja  A
spremljal ob belem dnevu po svetlih mestnih      ulicah;      tudi skozi okno ni več pogledala- bala se je  A
sva zmerom po samotnih, slabo razsvetljenih      ulicah;      držala sva se tesno objeta in poljubljal sem  A
neizmerna sreča, neskončno upanje ... Hitel sem po      ulicah,      zaletaval sem se v ljudi, zadeval se z ramo  A
je ugodno, da hodijo po takih tihih, samotnih      ulicah      dan za dnem zmerom isti ljudje; privadijo se  A
bil lep večer in sem hodil sam po predmestnih      ulicah;      in takrat, kadar od samih čudovitih sanj nisem  A
... Pred Božičem sem se izprehajal zvečer po      ulicah.     Mraz je bilo in pomalo je naletaval sneg.   A
kakor sonce, naše očí so prodirale zidove; po      ulicah      in trgih, po kletéh in podstrešjih smo ga iskali  A
naposled pa so se naveličali. Potepal sem se po      ulicah,      tudi na polje sem šel in daleč v gozd; časih  A
od juga do severa. Franc je hodil križem po      ulicah;      burja je segala s prešernimi prsti v njegovo  A
čudnega z menoj. Okostnik brez življenja romam po      ulicah,      pijem čaj, berem čelo knjige pri luči.Moje življenje  A
njo, ki je hodila z lahnimi koraki križem po      ulicah.     Hodila je kakor v topli sobi po mehki preprogi  A
zdi se mi, da bi lahko še vstal, napotil se po      ulicah,      kjer so svetle izložbe, kjer hodijo ljudje v  A
mesta in hodil je dolgo po sončnih, veselih      ulicah.     Zdelo se mu je, da so mladi in zdravi vsi ljudje  A
II Blodil je po      ulicah,      stopal je hitro, s sklonjenim životom, zadeval  A
Severin. ”Zaradi ženske bi jaz ne hodil po teh      ulicah      ... če je kaj prida, bi jo rajši na dom povabil  A
Slivar je bil praznično vesel. Sonce je sijalo na      ulicah;      gledalo je v sobo izza rulet ter se mu smejalo  A
so tiste bedasto našemljene barake po naših      ulicah.     Pravijo, da so stanovanja za ljudi, pa so znotraj  A
zapihal od juga. Hodila sta hitro po mestnih      ulicah      in v par minutah sta dospela v park.Nad belimi  A
krčilo srce od srda in žalosti. Postal je na      ulicah      ter izpregovoril skoro na glas ”Oni mi je ne  A
je ni srečal nikoli več; hodil je po drugih      ulicah.     Ko je dovršil obrtno šolo, je šel v službo k  A
hodil je pol v sanjah po teh velikih šumnih      ulicah.     Na večer je dobil vdrugič dela, zopet v mizarski  A
dunajskem kolodvoru. Po razsvetljenih, živih      ulicah      je šel v mesto počasi, skoro ni čutil nog: polno  A
radostjo lepoto obrazov, ki jih je srečaval po      ulicah;      prej se mu je zdelo, kot da hodi neprestano  A
jih je srečaval Slivar, kadar je hodil po teh      ulicah      na večer, ko so se vračali delavci iz fabrik  A
notranjem mestu in prvega maja so se valile po teh      ulicah      črne mase navzdol, večji del slabotni, bolehni  A
v sobo. Na večer sta se vrnila v mesto; po      ulicah      je bilo še svetlo in živahno, niti svetilke  A
njih temnih oken bolezen in smrt. Tod po teh      ulicah      je hodila zjutraj na delo, zvečer od dela, slabo  A
ni več sam, tujec med tujimi ljudmi, na tujih      ulicah,      pod tujim soncem. Ali zdaj so se vračale  A
Bilo je že pozno; malo ljudi je hodilo po      ulicah;      mraz je bilo, da je škripalo pod nogami.Brki  A
je, stisnil je glavo v ovratnik ter hitel po      ulicah      navzdol.Ali zazdelo se mu je hipoma tako daleč  A
kadar je zaprl duri za sabo. Ali hodil je po      ulicah      kakor brez namena.Dnevi so bili vroči, ulice  A
ter se izgubi ... Domačega se je čutil po teh      ulicah,      med temi ljudmi. Beznice, ki je prej zahajal  A
možganih. Da bi begal po svetlih, prašnih, zadehlih      ulicah      in iskal kruha, in prihajal domov in hodil po  A
sprehajal ves otožen po tistih dolgih, ozkih      ulicah      v umazanem predmestju, kjer hodi največ umirajočih  A
bil ostal pomotoma na zemlji in straši zdaj po      ulicah!     In če bi bil v tem sanjarjenju napravil bogve  A
kartah... Lepa noč je bila, ko sta blodila po      ulicah      Krničar in Jakob.Nebo je bilo čisto blizu, tako  A
videla Ana zmerom jasneje, kako hodi mati po      ulicah,      v dežju in vetru.Ogrnila si je bila tenko ruto  A
življenja. Če bi se skrival po tihih stranskih      ulicah,      bi bila pot za polovico daljša; ali navsezadnje  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA